|
1. Derganc, F. Ko država gre predaleč – V3/V3.1 (PDF).
|
Članek razvije tezo, da zakonitost brez merjenja učinkov ne varuje človeka. Analizira, kako postopki, čas in formalizem ustvarjajo nemoč brez očitne kršitve prava. Uvede pojem umika iz pravic kot sodobne, tihe oblike kršitve. Varuha opredeli kot korektiv procesov in sistemskih vzorcev, ne zgolj posameznih primerov.
|
|
2. Derganc, F. Kandidatura za Varuha za človekove pravice – objave in zbirka dokumentov (spletna zbirka).
|
Zbirka dokumentira potek kandidature, javno objavljene programe, analize in dopise. Prikazuje razkorak med formalno izvedenim postopkom in omejenim vsebinskim dialogom z zakonodajno oblastjo. Gradivo služi kot empirična osnova za presojo legitimnosti postopka imenovanja Varuha.
|
|
3. Derganc, F. Program kandidata za Varuha človekovih pravic – V 4.0 (2. 12. 2025).
|
Program opredeli Varuha kot preventivni in sistemski akter. Vpeljuje KPI, upravljanje tveganj in merjenje učinkov oblasti na človeka. Program ni deklarativen, temveč zasnovan kot operativni okvir odgovornosti.
|
|
4. Derganc, F. XII PROGRAM VARUHA – Ključne zaveze za poslance Državnega zbora.
|
Dokument povzema ključne zaveze Varuha do Državnega zbora. Poudarja potrebo po vsebinski presoji oblasti in odgovornosti za učinke politik. Program je zasnovan kot javna pogodba z zakonodajno oblastjo.
|
|
5. Derganc, F. Ideja Nadkonvencije ZN o minimalnem jedru človekovih pravic in njen vpliv na varstvo posebej ranljivih skupin – V 4.0 (13. 12. 2025) + HTML + povzetek.
|
Prispevek razvije koncept minimalnega jedra človekovih pravic. Pravice so razumljene kot neločljivo povezane s pogoji življenja. Otrok in družina sta postavljena kot indikatorja uspešnosti družbenega reda.
|
|
6. Derganc, F. Nadkonvencija: “Konfucij po Eleanor Roosevelt v Ženevi 1948” (članek/PDF).
|
Članek filozofsko dopolni povojni sistem človekovih pravic. Pokaže, da univerzalnost pravic brez univerzalnosti pogojev ne ustvarja subjekta pravic. Razvije ontološko dimenzijo varstva človeka.
|
|
7. Derganc, F. Analiza dokumentov RTV in Gibanja Svobode z vidika varovanja človeka.
|
Analiza presoja politične in programske dokumente z vidika učinka na človeka. Ugotavlja odsotnost merljivih ciljev in odgovornosti. Opozarja na normalizacijo retorike brez sistemskih varovalk.
|
|
8. Derganc, F. Dopis: Spoštovana poslanka / spoštovani poslanec …; spoštovana predsednica republike …
|
Dopisi opozarjajo na pomen transparentnega in vsebinskega postopka imenovanja Varuha. Sklicujejo se na mednarodne standarde legitimnosti. Poudarjajo odgovornost izvoljenih predstavnikov.
|
|
9. Derganc, F. Vpliv Komisije EU27 (analiza odločitev 1. 10. 2025–31. 12. 2025) preko Vlade RS in odborov DZ na položaj človeka v Sloveniji (sklop).
|
Analiza obravnava prenos evropskih odločitev v nacionalni prostor. Ugotavlja odsotnost ustavnopravne presoje učinkov na človeka. Povezuje sankcije, inflacijo in socialne posledice.
|
|
10. Derganc, F. Načelo pozitivne obveznosti države in vloga treh vej oblasti pri varovanju človekovih pravic (6. 1. 2026) + povezane analize (inflacija, sankcije, preventivno varstvo).
|
Prispevek pojasni, da država ni dolžna le reagirati na kršitve, temveč jih preprečevati. Analizira inflacijo in sankcije kot ustavnopravni problem. Opozarja na opustitev preventivne odgovornosti.
|
|
11. Derganc, F. NADKONVENCIJA ZN o človekovih pravicah v multipolarnem svetu (članek).
|
Članek umesti Nadkonvencijo v sodobni geopolitični kontekst. Poudari, da varstvo človeka zahteva stabilne pogoje tudi v krizah. Razširi klasično razumevanje človekovih pravic.
|
|
12. Derganc, F. Kako naj se volivec odloča … (članek/PDF).
|
Prispevek razvije merila za presojo političnih programov. Zahteva vizijo, cilje, KPI in upravljanje tveganj. Demokracijo poveže z merljivostjo posledic.
|
|
13. Derganc, F. Dostojanstvo družine kot obveznost države – Imeti otroke mora biti lepo (članek/PDF).
|
Članek poveže rodnost z zaupanjem v sistem. Družina je obravnavana kot ustavnopravna kategorija. Rodnost je razumljena kot indikator legitimnosti oblasti.
|
|
14. Derganc, F. Dostopnost kot merilo pravičnosti: (Ne)dostopni javni prostori za osebe z invalidnostmi (članek).
|
Analiza obravnava (ne)dostopnost javnih prostorov za invalide. Dostopnost ni obravnavana kot tehnični problem, temveč kot test delovanja države. Opozarja na sistemske ovire.
|
|
15. Derganc, F. Procesna in materialnopravna presoja sporazumne prekinitve delovnega razmerja … (M-2) (članek).
|
Članek analizira vpliv procesnih odločitev na socialne pravice. Pokaže, kako formalno pravilni postopki vodijo v izgubo socialne varnosti. Izpostavi kumulativne učinke.
|
|
16. Derganc, F. Razvojni program, javni interes in otrok kot indikator: zakaj “Made in Slovenia 2035 – predlog GZS” potrebuje merljive varovalke; KPI kot minimum legitimnosti razvojne politike (7. 1. 2026) (PDF).
|
Prispevek kritično presoja razvojne programe brez meril. Otrok je postavljen kot indikator legitimnosti razvojnih politik. Poudari nujnost KPI in varovalk.
|
|
17. Derganc, F. Ko skoraj petina mladih trpi zaradi anksioznosti … + A1, A2, A3 (7. 1. 2026) (sklop).
|
Sklop obravnava anksioznost kot sistemski signal. Povezuje šolsko okolje, jezik, negotovost in prihodnost. Anksioznost je razumljena kot posledica upravljanja brez perspektive.
|
|
18. Derganc, F. Pravna analiza e-sporočila Evropske varuhinje človekovih pravic (vpliv na Zakon o minimalni plači).
|
Analiza pokaže pomen mehkih priporočil EU. Opozarja na preventivno vlogo varuhov. Povezuje priporočila z nacionalno odgovornostjo.
|
|
19. Derganc, F. Razum kot preudarnost: božični nagovor … (članek).
|
Reflektivni prispevek o etiki odločanja. Povezuje pravo, razum in odgovornost. Opozarja na izgubo razsodnosti v krizah.
|
|
20. Derganc, F. Kako FURS zmanjšuje napačne nadzore in krepi zaupanje + Pravilnik: upravljanje tveganj v FURS (idejni osnutek).
|
Prispevek predstavi idejni model KPI in upravljanja tveganj v FURS. Poudari zaupanje kot merilo uspešnosti. Analizira javno-dajatvene postopke.
|
|
21. Derganc, F. Hitri odgovori kandidata (Q&A).
|
Dokument strnjeno pojasni ključna stališča kandidature. Odgovarja na vprašanja o vlogi Varuha, programu in metodologiji. Namenjen je javni razumljivosti.
|
|
22. Derganc, F. AI Analitik javne oblasti (metodološki sklop).
|
Prispevek predstavi metodologijo sistemske presoje oblasti. Uporablja KPI, tveganja in učinke. Namenjen je preverjanju programov in politik.
|
|
23. Derganc, F. Poizkus nove osvetlitve izzivov dostopnosti javnih prostorov za invalide …
|
Članek nadgradi klasičen pristop k dostopnosti. Poudari izvedljivost sistemskih rešitev. Dostopnost poveže z dostojanstvom.
|
|
24. Derganc, F. Vloga (na Vlado RS) za udejanjanje človekovih pravic v javno-dajatvenih postopkih (15. 4. 2025).
|
Formalna pobuda za sistemsko varstvo pravic v postopkih. Opozarja na javno-dajatvene procese. Zahteva preventivne mehanizme.
|
|
25. Derganc, F. Kaj je Nadkonvencija – in zakaj je ključna za prihodnost Slovenije (članek).
|
Poljudno-strokovna razlaga koncepta Nadkonvencije. Povezuje pravo, politiko in prihodnost. Namenjena širši javnosti.
|
|
26. Derganc, F. Konfucij po Eleanor Roosevelt v Ženevi 1948 (dodatna verzija).
|
Razširjena teoretska obravnava Nadkonvencije. Poudari ontološko dimenzijo človekovih pravic. Razširi filozfski okvir.
|
|
27. Derganc, F. Kakšen je pingvin, vzgojen v jeziku kokoši? (članek).
|
Metaforična analiza identitete brez pogojev. Poudari pomen jezika in okolja. Kritizira formalno razumevanje pravic.
|
|
28. Derganc, F. Ideja Nadkonvencije … – povzetek članka (in celotna verzija).
|
Strnjen prikaz ključnih tez Nadkonvencije. Namenjen hitri orientaciji. Povzame bistvene implikacije.
|
|
29. Derganc, F. Zakon o Svetu za gospodarski razvoj in blagostanje prebivalstva (idejni osnutek).
|
Osnutek predlaga koordinacijo politik glede na blagostanje. Poudari dolgoročne cilje. Zasnovan kot sistemski okvir.
|
|
30. Derganc, F. Zakon o varstvu slovenskega jezika in pogojih sobivanja (idejni osnutek).
|
Jezik obravnava kot pogoj sobivanja in prihodnosti. Povezuje jezik z demografijo. Ne gre za veljavni zakon.
|
|
31. Derganc, F. Zakon o uspešnosti javne oblasti in varstvu pogojev človekovih pravic – ZUJAV-1 (V 2.0) (idejni osnutek).
|
Osnutek uvaja KPI in upravljanje tveganj za oblast. Meri učinke na človeka. Namenjen sistemski odgovornosti.
|
|
32. Derganc, F. Ideja spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi zaradi težav pri udejanjanju pravic (idejni dokument).
|
Naslavlja razkorak med pravicami in dostopnostjo. Opozarja na razdrobljenost postopkov. Predlaga korekcije.
|
|
33. Derganc, F. Minimalna plača med pravom, politiko in človekovimi pravicami (prispevek).
|
Prispevek analizira minimalno plačo z vidika dostojanstva. Povezuje socialno politiko z legitimnostjo. Kritizira formalizem.
|
|
34. Derganc, F. Zakon o dobri upravi + Priloga: Obrazec KTS (standardizirano metodološko orodje sorazmernosti).
|
Osnutek uvaja obvezno presojo sorazmernosti in učinkov. Predstavlja metodološko orodje. Namenjen je preventivi.
|
|
35. Derganc, F. Zakon o sobivanju večetičnih in socialno različnih skupnosti (idejni osnutek).
|
Osnutek obravnava sobivanje kot sistemsko nalogo države. Uvaja KPI in upravljanje tveganj. Ne gre za veljavni zakon.
|
|
36. Derganc, F. Zakon o podpori in storitvah za osebe s posebnimi potrebami – ZPSPP (V3) (idejni osnutek).
|
Naslavlja razdrobljenost poti do pravic. Poudari družino kot nosilko bremena. Namenjen sistemski integraciji.
|
|
37. Derganc, F. DEBIROKRATIZACIJA KOT UDEJANJANJE USTAVE, Zakaj država ne deluje – in zakaj rešitev ni tehnična
|
Prispevek pokaže, da problem ni pomanjkanje pravil, temveč fokus sistema. Debirokratizacijo opredeli kot ustavno zahtevo. Kritizira tehnične rešitve brez spremembe paradigme.
|