Državljani že lahko ocenjujemo »kaj nas čaka« ko ali če TRETJI BLOK dobi vajeti v roke.

Odhajajoča Vlada RS je predlagala ukrepe v predlogu zakona, TRETJI BLOK tudi – kaj je za državljane bolje ?

 

Avtor: mag. franc Derganc, ki je uporabil orodje »AI ANALITIKA JAVNE OBLASTI« (koda in baza znanja je avtorstvo mag. Franc Derganc)

Datum: 10.04.2026

V vednost: tudi na naslove vseh političnih strank

 

 

POVZETEK

Odhajajoča Vlada RS je v proceduro poslala sistemski predlog zakona o izrednih razmerah na notranjem trgu. Njegovo bistvo ni v všečnih sloganih, ampak v tem, da država vzpostavi spremljanje razmer, zgodnje opozarjanje, spremljanje dobavnih verig, koordinacijo med organi, digitalna orodja in postopke za ukrepanje ob kriznih motnjah. To ni politični letak. To je poskus, da država v času krize sploh vidi, kaj se dogaja, in zna pravočasno reagirati.

TRETJI BLOK pa je pokazal drugačen refleks. Res je: nekaj njihovih predlogov je neposredno povezanih s krizo, predvsem nižji DDV za osnovna živila in začasno nižji DDV za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Toda nato se paket hitro spremeni v politični voz z dodatki: socialna kapica, normiranci, mikro s. p., študentski s. p., pokojnine, dolgotrajna oskrba, gostinstvo, razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom, koncesionarji. To ni več čist krizni odgovor. To je krizni naslov, pod katerega so pripeli celo vrsto svojih starih političnih želja.

In prav tu je bistvo. V krizi ni dovolj reči: znižali bomo DDV. Ključno vprašanje je: kdo bo spremljal cene, kdo bo nadziral marže, kdo bo zaznal neupravičene podražitve, kdo bo spremljal dobavne verige in kdo bo udaril po vojnih dobičkarjih? Prav na ta vprašanja TRETJI BLOK ne daje resnega odgovora. Ponuja popuste. Ne pokaže pa, da zna voditi krizno državo.

Zato je izbira precej jasna. Vladni predlog je manj všečen, a bistveno bolj državniški. TRETJI BLOK pa za zdaj deluje kot politika, ki bi v času krize raje delila ugodnosti, kot pa obvladovala trg. In to je nevarna razlika. Kajti v resni krizi državljan ne potrebuje le nižjega davka. Potrebuje državo, ki zna preprečiti, da ga kriza sploh do konca udari.

Četudi drži, da slovenska majhnost (predvsem v naših glavah) ne more preprečiti vseh norosti, ki jo povzročajo izrodene zahodne »elite«.

 

Energetska kriza – in dve izbiri

 

Ko se v politiki začne govoriti o krizi, draginji, energentih in “nujnih ukrepih”, je treba najprej ločiti bistveno od nebistvenega. Prav v kriznih časih se namreč najhitreje pokaže, kdo pripravlja ukrepe za obvladovanje krize in kdo pod naslovom krize v zakonodajni paket pripne še celo vrsto svojih starih političnih želja.

Točno to razliko lahko danes že zelo jasno vidimo pri primerjavi med odhajajočo Vlado RS in TRETJIM BLOKOM.

Vlada je v javno obravnavo poslala osnutek Zakona o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti. Na portalu eDemokracija je bil predlog objavljen 2. 4. 2026, vladni osnutek pa v 1. členu jasno pove, da ureja organizacijske, postopkovne in tehnične ukrepe za izvajanje evropskega okvira glede izrednih razmer na notranjem trgu. (e-uprava.gov.si)

TRETJI BLOK pa je 9. 4. 2026 predstavil svoj paket ukrepov, v katerem so pomešani nekateri dejanski krizni ukrepi, precej trajnih davčnih in prispevnih sprememb ter več vsebin, ki z energetsko ali cenovno krizo nimajo neposredne zveze. (delo.si)

Vprašanje zato ni več, kdo je pripravil daljši seznam. Vprašanje je: kdo razume krizo kot problem države, trga, cen in kriznega dobičkarstva — in kdo jo razume predvsem kot priložnost za razdeljevanje politično privlačnih ugodnosti.

 

Vladni predlog: manj všečen, a bistveno bolj resen

 

Vladni predlog ni pisan kot politični reklamni letak. In prav zato je bistveno bolj resen.

Že v 1. členu osnutek zakona določa, da zakon ureja:

• imenovanje članov odbora za izredne razmere na notranjem trgu,
• vzpostavitev centralnega urada za zvezo,
• vzpostavitev enotne kontaktne točke,
• sodelovanje med ministrstvi in drugimi pristojnimi organi,
• vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje,
• spremljanje dobavnih verig blaga in storitev ključnega pomena,
• spremljanje prostega pretoka oseb, vključenih v proizvodnjo in dobavo blaga in storitev,
• posvetovanje z deležniki,
• digitalna orodja,
• omejitev prostega pretoka,
• poročanje.

To ni obrobna birokracija. To je pravzaprav osnovna arhitektura države v kriznih razmerah.

Država, ki v krizi nima zgodnjega opozarjanja, ki ne spremlja dobavnih verig, ki nima enotne kontaktne točke, ki nima jasnega koordinacijskega jedra in ki ne zna hitro zbirati podatkov, je v resnici slepa država. Vladni predlog pa izhaja prav iz nasprotne logike: najprej je treba državo usposobiti, da sploh vidi, kaj se dogaja, kje nastajajo ozka grla in kdo mora ukrepati. To potrjuje tudi obrazložitev osnutka, ki izrecno poudarja pravočasno predvidevanje kriz, pripravo nanje in usklajen odziv.

Zakon nato zelo konkretno določa še operativne mehanizme. Med drugim določa:

• da je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, centralni urad za zvezo,
• da morajo drugi pristojni organi na njegovo zaprosilo nemudoma zagotoviti vse potrebne podatke,
• da ministrstvo organizira posvetovanja z gospodarskimi subjekti, socialnimi partnerji in drugimi relevantnimi deležniki,
• da pristojni organi poročajo o vsakem pomembnem incidentu, ki bi lahko povzročil znatne motnje delovanja notranjega trga in dobavnih verig,
• da ministrstvo ob pomembnih incidentih obvešča Evropsko komisijo in druge države,
• da se spremljajo dobavne verige blaga in storitev ključnega pomena,
• da se lahko vzpostavi zaupen seznam gospodarskih subjektov v teh dobavnih verigah,
• da se zbirajo informacije o dejavnikih, ki vplivajo na razpoložljivost ključnega blaga in storitev,
• da se spremljajo tudi motnje pri prostem pretoku oseb,
• da se vzpostavljajo digitalna orodja in obrazci za učinkovito izvajanje ukrepov.

Osnutek gre še dlje. Ureja tudi nujne postopke za v krizi pomembno blago. To pomeni, da v primeru aktivacije izrednih razmer določa pravni režim za hitrejše ukrepanje pri blagu, ki je v krizi ključno. Posebej ureja:

• uporabo nujnih postopkov,
• prednostno razvrstitev ugotavljanja skladnosti,
• odstopanje od običajnih postopkov ugotavljanja skladnosti,
• domnevo o skladnosti na podlagi standardov in skupnih specifikacij,
• prednostno razvrstitev dejavnosti nadzora trga,
• medsebojno pomoč med organi,
• inšpekcijski nadzor,
• prekrške gospodarskih subjektov, proizvajalcev in monterjev dvigal.

To vse pomeni nekaj zelo pomembnega: vladni predlog je zgrajen iz logike, da je treba krizo spremljati, zaznati, koordinirati in obvladovati, ne pa samo politično komentirati.

Prav zato je ta predlog manj všečen. Ne obljublja instant političnega navdušenja. Ne daje občutka, da je nekdo z eno tiskovno konferenco “rešil” problem. Toda v resnici je za državljana veliko varneje, če država najprej zgradi sistem spremljanja, opozarjanja in ukrepanja, kot pa da začne takoj deliti obljube brez resnega aparata za obvladovanje krize.

COST BENEFIT – Vladni predlog

Koristi:

• gradi sistem spremljanja razmer;
• uvaja zgodnje opozarjanje;
• omogoča hitrejšo koordinacijo med resorji;
• daje podlago za spremljanje dobavnih verig;
• omogoča hitrejše ukrepanje pri kritičnem blagu;
• deluje na ravni vzrokov in kriznega upravljanja, ne le na ravni posledic.

Slabosti:

• ni politično všečen;
• državljan koristi ne občuti takoj neposredno na položnici;
• zahteva delujočo in usposobljeno državo.

Toda prav v tem je njegova vrednost: to ni paket za politični aplavz, ampak poskus, da država v krizi ne deluje slepo.

 

TRETJI BLOK: nekaj kriznih točk, nato pa dolg rep političnih podtaknjencev

Zdaj pa brez olepševanja poglejmo, kaj pravzaprav predlaga TRETJI BLOK.

Po javno objavljenih povzetkih predlagajo:

• znižanje DDV na 5 % za 15 osnovnih živil;
• začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 % za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo;
• znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 %;
• znižanje dohodnine za dolgoročni najem mladim in mladim družinam na 5 %;
• uvedbo socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrov bruto plače;
• ureditev sistema normiranih podjetnikov, kjer bi bila najvišja dovoljena meja za polne normirance 150.000 evrov;
• davčno stopnjo pri normirancih 20 %;
• progresivno priznavanje normiranih odhodkov;
• ugodnejši sistem za popoldanske normirance;
• uvedbo mikro s. p.-jev;
• uvedbo študentskega samostojnega podjetnika z bistveno nižjimi prispevki do določenega praga prihodkov in z ohranitvijo ugodnosti iz študentskega statusa;
• ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za:
  • popoldanske s. p.,
  • dopolnilno dejavnost na kmetiji,
  • sobodajalce;
• ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence;
• možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti;
• začasno neuporabo novega zakona o gostinstvu do konca leta;
• odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih;
• odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki;
• odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. (delo.si)

Ta seznam je treba ločiti v tri skupine.

1. Ukrepi, ki so res povezani s krizo

Sem sodijo predvsem:

• znižanje DDV na 15 osnovnih živil;
• začasno znižanje DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

To sta ukrepa, ki sta po logiki neposredno povezana z življenjskimi stroški gospodinjstev. Če so cene hrane in energentov pod pritiskom, je znižanje DDV lahko del kriznega odziva.

Toda že tukaj se pokaže prva velika slabost TRETJEGA BLOKA. Ni dovolj reči, da bo DDV nižji. Ključno vprašanje je:

• kdo bo zagotovil, da bo nižji DDV res prišel do državljana;
• kdo bo nadziral, da koristi ne bodo pobrale marže trgovcev ali dobaviteljev;
• kdo bo spremljal dejanske cenovne učinke;
• kdo bo reagiral, če se znižanje davka ne bo prelilo v nižje končne cene.

Prav tu je razlika med političnim sloganom in resnim kriznim upravljanjem. TRETJI BLOK govori o znižanju bremen, ne pokaže pa primerljivo resnega sistema nadzora nad učinki teh ukrepov.

2. Ukrepi, ki so le posredno povezani s širšimi razmerami, niso pa pravi krizni ukrepi

Sem sodijo:

• znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 %;
• znižanje dohodnine za dolgoročni najem mladim in mladim družinam na 5 %;
• ureditev sistema normiranih podjetnikov;
• meja 150.000 evrov za polne normirance;
• davčna stopnja 20 %;
• progresivno priznavanje normiranih odhodkov;
• ugodnejši sistem za popoldanske normirance;
• uvedba mikro s. p.-jev;
• uvedba študentskega s. p.-ja.

To niso ukrepi za obvladovanje energetske krize. Niso ukrepi za spremljanje cenovnih pritiskov. Niso ukrepi za preprečevanje dviga cen energentov. Niso ukrepi za spopad z vojnim dobičkarstvom.

Gre za širši politični program razbremenitve podjetništva, določenih oblik dela in najemnega trga. O teh temah je mogoče legitimno razpravljati. Toda pošteno jih ni mogoče prodajati kot jedro interventnega odgovora na zaostrene cenovne razmere.

To so politični priveski širšega programa.

3. Očitni politični podtaknjenci

Sem pa sodijo ukrepi, ki z obravnavano energetsko in cenovno krizo praktično nimajo neposredne zveze:

• uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrov bruto plače;
• ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za:
  • popoldanske s. p.,
  • dopolnilno dejavnost na kmetiji,
  • sobodajalce;
• ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence;
• možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti;
• začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca leta;
• odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev iz javne mreže pri zasebnikih;
• odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki;
• odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

To je treba povedati brez olepševanja.

Socialna kapica ni ukrep za energente.
Pokojninska pravila niso ukrep za energente.
Dolgotrajna oskrba ni ukrep za energente.
Gostinstvo ni ukrep za energente.
Preoblikovanje razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom ni ukrep za energente.
Koncesionarji niso ukrep za energente.

To je širši politični program, prilepljen na krizni naslov.

In prav tu se razkrije bistvo načina razmišljanja TRETJEGA BLOKA: ko se odpre kriza, je ne razume predvsem kot problem trga, cen, motenj in kriznega dobičkarstva, temveč tudi kot priložnost, da v isti paket spravi čim več svojih drugih političnih prioritet.

To je morda politično spretno. Ni pa državniško.

4. Največja praznina: vojni dobičkarji

Tu je najtrša in najpomembnejša ugotovitev.

Iz celotnega paketa TRETJEGA BLOKA ne vidimo resnega odgovora na vprašanje, kako se bo država spopadla z:

• izrednimi maržami,
• špekulativnimi podražitvami,
• motnjami v dobavnih verigah,
• deformacijami trga,
• kriznimi zaslužki,
• in predvsem z vojnimi dobičkarji.

TRETJI BLOK ponuja znižanje DDV. Toda kje je:

• sistem spremljanja cen;
• sistem zgodnjega opozarjanja;
• spremljanje ključnih dobavnih verig;
• mehanizem za odkrivanje neupravičenih podražitev;
• instrument za omejevanje kriznih profitov;
• državni aparat, ki zna pravočasno poseči v dogajanje.

Tega iz njihovega paketa ni videti.

Zato se odpira neprijetna, a legitimna ugotovitev: TRETJI BLOK se z vojnimi dobičkarji očitno sploh ne zna ali ne ve spopasti. Zna predlagati popuste. Ne pokaže pa, da zna voditi krizno državo.

COST BENEFIT – TRETJI BLOK

Koristi:

• del ukrepov lahko kratkoročno ublaži življenjske stroške;
• nižji DDV na energente in osnovna živila je za državljana razumljiv;
• nekaj davčnih razbremenitev je za določene skupine politično privlačnih.

Slabosti:

• velik del paketa ni pravi krizni odgovor;
• več točk je vsebinsko očitnih političnih podtaknjencev;
• ni vidnega primerljivo resnega sistema spremljanja cen in trga;
• ni razvidnega mehanizma za zajezitev kriznih zaslužkov;
• ni prepričljivega odgovora na vojno dobičkarstvo;
• paket deluje kot mešanica nekaj kriznih drobtin in širšega ideološkega programa.

Sklep: vladni predlog je sistemski, TRETJI BLOK pa ponuja mešanico kriznih ukrepov in nepovezanih interesov

Če oba pristopa postavimo drugega ob drugega, je sklep precej jasen.

Vladni predlog je sistemski.
Gradi spremljanje.
Gradi zgodnje opozarjanje.
Gradi koordinacijo.
Gradi spremljanje dobavnih verig.
Gradi krizni aparat države.
To pomeni, da želi zagotoviti, da bo država v času izrednih razmer sposobna pravočasno videti problem, spremljati dogajanje in preprečevati motnje ter pritisk na cene.

TRETJI BLOK pa kaže nekaj drugega.
Nekaj njihovih ukrepov je res povezanih s krizo.
Velik del ni.
Preveč ukrepov je politično prilepljenih zraven.
In predvsem: iz njihovega paketa ne vidimo dovolj resnega razumevanja, da mora država v krizi ne le razbremenjevati, ampak tudi nadzorovati, spremljati, omejevati in preprečevati krizne zaslužke.

Zato lahko državljani že danes precej jasno ocenjujemo, kaj nas čaka, ko ali če TRETJI BLOK dobi vajeti v roke: veliko govora o nižjih bremenih, precej manj pa vidnega znanja o tem, kako se dejansko vodi krizna država in kako se udari po tistih, ki v času splošne negotovosti kujejo zasebne dobičke.

To ni majhna razlika. To je razlika med politiko, ki skuša državo usposobiti za krizo, in politiko, ki krizo uporablja kot nosilec za širši paket svojih starih želja.