Državljan Republike Slovenije, je v smislu »borbe za pravno državo«, na naslove ministrov, pristojnih za pravosodje, gospodarstvo, finance delo ter na naslove vseh treh vej oblasti (vlada, državni zbor, Vrhovno sodišče) in Predsednice Republike Slovenije, v smislu informacij javnega značaja, poslal vprašanja, ki so v spodnjem besedilu označena z rumeno barvo.

 

Opomba z dne 14.2.2025: Vsebinsko enaka vprašanja, kot izhaja iz spodaj navedenih 4-ih pisem, je dne 14.2.2025, prejela tudi Predsednica Državnega zbora.

		Rok za prejem informacije javnega značaja
1. Luka Mesec - odgovor 1031-39/2025-2611-2 z dne 10.3.2025 - odgovor , dne 12.3.2025 je bil podan dodatni zahtevek za IJZ zaradi dejstva, ker odgovor minstratva ni odgovoril na nobeno vprašanje.	7.02.2025	9.03.2025
2. Andreja Katič - dne 17.3.2025 smo poslali ministrici NOVO VLOGO po informacijah JZ iz razloga, ker je bila prva vloga zavrnjena.	12.02.2025	14.03.2025
3. Matjaž Han- dne 12.3.2025 je bil prejet dopis, da bo ministrstvo odgovorilo po zakonu o dostopu do IJZ	31.01.2025	2.03.2025
4. Pismo poslano na naslov  Predsednice RS		5.02.2025

5. Dne 12.3.2025 je bil poslan zahtevek po informacijah javnega značaja tudi na Ministra za finance, kjer smo zahtevali: 1. ANALIZO, ki je pokazala t.i. uspešnost, učinkovitost in gospodarnosti javno--dajatvenih pravil (npr. obdobje zadnjih 5 let) v povezavi z davčnimi spodbudami - davčne olajšave, ki so bile koriščene s strani plačnikov davkov - ne samo podjetja, tudi odvetniki itd.) glede na CILJE države, ki so povezane z davčnimi spodbudami. Če evalvacija ni bila opravljena, potem Vas prosim za podatek, kdaj bo evalvacija opravljena. Verjamemo namreč, da so lahko davčne olajšave, ki niso povezane s cilji ustrezno, velik negativni vpliv na t.i. pošten davčni sistem. Plačniki davkov, ki olajšave ne morejo koristiti (primeroma), so namreč depriviligirani, glede na določene dejavnosti, ki jim "zakon" olajšave dopušča. Gre za udejanjanje načela enakosti pred zakonom. In gre za udejanjanje načela integrativnega izvajanja pooblastil oseb z javnimi pooblastili v delu javne porabe.  2. Analizo vseh pisanj oz. informacij, ki jih posedujete (vse pobude, tudi FURS) v povezavi s pobudo Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (Zakon o davčnem svetovanju). Prosimo Vas za vse dokumente in aktivnosti, ki so bile izvedene s strani Ministrstva za finance, vključno z analizo sive ekonomije v povezavi s tveganjem delovanja nestrokovnih in neetičnih davčnih posrednikov. Prosimo tudi za analizo tveganj v zvezi s pranjem denarja ko in če delujejo neetični in nestrokovni davčni posredniki.

 

 

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dobil vsa pisma, ki so del tega članka (razen pismo z dne 12.3.2025), v vednost.

Predsednico Državnega zbora Republike Slovenije sem obvestil o pobudi za sprejem Zakona o gospodarskih zaupnikih - davčnih svetovalcih in Zakona o varuhu za pravice plačnikov davkov. Prav tako pa sem jo seznanil s pobudo za javno razpravo o vprašanjih davčnega sistema, kot je bilo poslano na naslov Predsednice Republike Slovenije.

V zadnjih tednih, poslušamo, da je rešitev za ključna družbena vprašanja DIALOG. Kot je razvidno iz "študentskega v Srbiji", je srbska mladina ugotovila, da DIALOG, ki predstavlja MONOLOG, ni smiseln. Hvala jim. Zato sem poslal na naslov Predsednice države pobudo, da vzpostavi »ISKRENI IN RESNIČNI DIALOG« in sicer med dejanskimi deležniki davčnega sistema (podjetja IN posamezniki, ki plačujejo javne dajatve, vsi davčni posredniki in predstavniki vseh ministrstev, ki dejansko določajo oz. so pristojni za vse štiri sklope javnih dajatev, kot jih predvideva USTAVA).

V nadaljevanju bom poslal pobudo na Vrhovno sodišče s ciljem, da dobimo državljani Republike Slovenije odgovor tudi sodne veje oblasti, o t.i. družbeno pomembnih vprašanjih.

V pismih izvršilni veji oblasti sem zahteval odgovore v smislu informacij javnega značaja s ciljem, da državljani dobimo jasna stališča, ne samo o »stanju pravne države«, temveč tudi o bodočnosti razvoja naše »davčne države«. V smislu, če delamo enako, kot se je delalo do-sedaj, potem lahko pričakujemo popolnoma – enake rezultate. Nekaj (v ravnanjih oblasti) je zato potrebno spremeniti. Kar bo zagotovilo tudi, da bodo državni organi, ki so servis državljanov (in tožilke), izvajali svoja pooblastila ustavno-pravno pravilno.  

Analiza »pravne države« (dopuščam tudi drugačna strokovna stališča, zagotovo), na področju davčnega sistema, sem podrobneje opisal v članku z naslovom »Zakaj se slabo počutimo III«.  

V pobudi za ureditev področja računovodij in davčnih svetovalcev, sem poskušal utemeljiti, zakaj bi uvedba dveh zakonov (Zakon o gospodarskem zaupniku-davčnemu svetovalcu in Zakonu o varuhu za pravice plačnikov davkov), lahko, postopno, izboljšala (uravnotežila) pravni položaj slovenskih podjetij in posameznikov, v upravnih in sodnih postopkih v davčnih zadevah.

V članku »Kje in zakaj smo v Sloveniji, v zadnjih tridesetletnih (na področju javnih dajatev), najbolj zavozili?« sem poskušal najti odgovor, zakaj naše reforme davčnega sistema, nikoli ne privedejo do ustavno-pravno pravilnih rešitev.

V članku "Ko politika postane »delati tisto kar je prav« (po »trumpovsko »revolucija zdravega razuma«) ali zakaj, četudi se »politik« odloči delati »tisto kar je prav«, še vedno lahko potujemo (državljani) v pekel?" sem poskušal najti odgovore, zakaj nas slovenski politiki, ki imajo lahko celo "dobronamrne" namene, praviloma, razočarajo.

Spodaj prikazujem pisma nosilcem oblasti pri nas, ki so prisegli (ob imenovanju), da bodo varovali človekove pravice – tudi v postopkih obdavčenja. Pisma, ki sem pošiljal ministru, pristojnem za finance, so predolga, zato jih ne objavljam.

 

1.. Pismo ministrstvu, pristojno za delo z dne 7.2.2025:

Spoštovani Minister g. Luka Mesec,

najprej Vam moram izraziti zahvalo za vaš prispevek v zvezi z CSS. Storili ste tisto, kar je prav in storili ste tudi tako, kot je prav.

Ker pa pripravljate pokojninsko reformo, pa vam spodaj postavljam tri vprašanja, na katere vas prosim, da odgovorite z JAVNIM PISMOM. Gre za vprašanja, ki bodo odgovorila tudi na ključno vprašanja "Zakaj bi mladi plačevali prispevke". Plačevanje in pravice je potrebno uravnotežiti oz. "narediti obe strani kovanca" - bolj pošten. 

Spodnja vprašanja ne želi odpirati nobena Vlada, posledično pa pobiramo prispevke, po mojem skromnem mnenju, ustavno-pravno vprašljivo (logiko pravnih pravil smo zgolj podedovali....). 

Ker in če že odpirate pokojninsko reformo, je prav, da poiščemo tudi odgovore na spodaj navedene tri vprašanja.

Prispevki niso "davki na delovne dohodke", kot zmotno menijo celo profesorji ekonomije, ki predavajo na Ekonomski fakulteti. Prispevki so in morajo biti zgolj "obvezna zavarovanja", hkrati pa imajo lahko prispevki tudi socialno funkcijo (prav je, da plačuje visoke prispevke tudi oseba, ki ima visoke dohodke).

Odprto pismo Ministru g. Luku Mescu, celotni Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije, Predsedniku Vrhovnega sodišča in Predsednici Republike Slovenije in poziv za sodelovanje v javni razpravi vseh treh vej oblasti

 V zvezi s t.i. »pokojninsko reformo« (kar smo jo državljani zaznali danes in sicer preko obveščanja v medijih), Vas prosim, da v materialije predloga sprememb zakonov (tudi v luči t.i. »javne razprave«), ki bodo naslovili »pokojninsko reformo«, prispevate Vaše odgovore (vaša ustavno-pravna stališča o trenutnem zakonu in tudi o predlogih, ki ne popravljajo »morebitnih krivic«) s ciljem ustavno-pravno pravilne (bodoče) razlage materialnega prava na področju »pokojnin«, kar bo zagotovilo predvidljivost in ustavno-pravno pravilnost pobiranja obveznega zavarovanja za pokojnine in tudi udejanjanje pravic, kot izhaja iz plačanih prispevkov.

Prosim za odgovore na naslednja vprašanja:

1.      Ali je po vašem mnenju (vse tri veje oblasti) ustavno pravno pravilno, ko in če se premija za obvezno socialno zavarovanje (pokojnine, kot jih predvideva USTAVA), določa v t.i. davčni zakonodaji (konkretno v Zakonu o dohodnini) in ne v zakonodaji, ki naj bi urejala obveznost plačevanja »prispevkov za pokojnine«? Povedano drugače, slovenskemu zavarovancu ni zagotovljena temeljna pravica do enakosti (14. člen), saj je njegova obveznost iz naslova pokojninskega zavarovanja, povezana s statusom, in ne dohodkom (zaposlena oseba, imetnik deleža, kmet….), hkrati pa v področni zakonodaji ni določeno, kakšno premijo sploh mora plačevati zavarovanec (ni osnove). Poleg tega, slovenska zakonodaja ne omogoča osebam, ki so zavarovani kot »imetniki poslovnega deleža v d.o.o.« in ki ne morejo zagotoviti plačil prispevkov zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi nelikvidnosti, lahko je podjetje tudi v stečajnem postopku, imetnik nima nobenih dohodkov za preživljanje…), uveljaviti niti znižanja prispevkov niti oprostitve! Ali vse tri veje oblasti udejanjajo pravno državo, če ne omogočamo uveljavljanje pravic socialne države, kot so znižanja ali oprostitve (to velja za vse prispevke)?

2.      Ali je po vašem mnenju ustavno pravno pravilno, če mora plačnik davkov (to ni nujno tudi koristnik pravice) plačati prispevek za pokojnino, hkrati pa koristnik pravice – do pravice iz naslova plačanih prispevkov, ni upravičen (t.i. večkratno plačevanje prispevkov)? Gre za primere, ko mora »zavarovanec«, ki je (primeroma) že zavarovan iz naslova delovnega razmerja in ki v istem koledarskem mescu prejme tudi dohodke iz poslovodenja, avtorske dohodke itd  ter mora plačati dodatne prispevke za pokojnino, ki pa ne povečujejo tudi pravice do višje pokojnine (t.i. večkratno plačevanje prispevkov).

3.      Ali je po vašem mnenju ustavno-pravno pravilno, če se pravica iz naslova pokojnine, določa na podlagi »nezadostno utemeljenih političnih« odločitev in ne na podlagi transparentno in poštenih pravil? Gre za vprašanja ali je dopustno izplačevati socialno kategorijo (pokojnina) osebam, ki imajo presežno premoženje, prav tako pa gre za vprašanje kdaj preide pokojnina iz sfere »varčevanja« v sfero t.i. državne pokojnine. Popolnoma jasno je, da moramo, zaradi načela transparentnosti (na individualnem nivoju) razmejiti pokojnino, ki izhaja iz plačanih prispevkov in pokojnino, ki že preseže plačane prispevke in preide pokojnina v t.i. državno pokojnino (kar mora zagotoviti državni proračun v okviru socialne države).

 Obrazložitev: Vse tri veje oblasti morajo delovati v duhu iskanja najboljših rešitev (predvsem za ključna družbena vprašanja), kar nenazadnje terja tudi načelo pravne države. Transparentna stališča vseh treh vej oblasti, zagotavljajo tudi ustavno pravno sprejemanje in izvajanje pravil na področju obveznih javnih dajatev.

Javna razprava, brez strokovnih in političnih stališč (predvsem z vidika vseh 4. vej oblasti), je zgolj formalnost, ki ne zagotavlja udejanjanja 1. člena Ustave RS. Čas je, da spremenimo ostanke »prava iz prejšnje države«, ki je močno vgrajen tudi v t.i. pokojninsko zakonodajo.

               PRILOGA (Obrazložitev pobude, naslovljeno na Predsednico Republike Slovenije).

 

2.. Pismo ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo z dne 31.1.2025

 

Odprto pismo in zahtevek za informacije javnega značaja Ministru za gospodarstvo, g. Matjažu Hanu.

 Spoštovani Minister za gospodarstvo g. Matjaž Han, to pismo Vam pošiljam s ciljem, da naredite razmislek o Vašem delu, na mestu »ministra za gospodarstvo«. S ciljem, da slovenskim gospodarstvenikom in športnikom (npr. predlagajte povprečenje obdavčitev dohodkov in zagotovite, da Tadej pride v slovensko davčno rezidentstvo) zagotovimo dobre pogoje za delovanje.

»Vaši subjekti«  (podjetja in tudi športniki) delujejo pod različnimi pogoji oz. v okvirih, kot jih uokvirjate Vi in ki bistveno določajo, ne samo »preživetje«, temveč tudi vplivajo na sposobnost za dolgoročno poslovanje.

Seveda niste za vsa področja »odgovorni«, toda že naziv subjekta, ki ga vodita, pove, da podjetja od vas pričakujejo tudi vplivanje na druge ministre (predvsem za pravosodje, delo, finance), ki pomembno vplivajo na delovanje slovenskih podjetij in športnikov.

Naj na tem mestu navedem zgolj ministra za finance in delo, ki praktično še v večjem delu, kot to velja za vas, določajo t.i. mednarodno konkurenčnost podjetij in športnikov (npr. urejevanja t.i. čezmejnih storitev). Mimogrede. Izbrisana podjetja so v celoti »vaša domena« in sicer zato, ker ste odgovorni za zakonodajo, ki ureja delovanja podjetja (od ustanovitve, do izbrisa). Prosim Vas, da v duhu spoštljivosti jasno izrazite tudi opravičilo izbrisanim podjetjem, saj je spoštovanje temelj vseh t.i. človekovih pravic.

V zadnjem času smo deležni precej »javno dostopnih informacij«, povezanih z »razdeljevanjem subvencij«. Na tem mestu moram izpostaviti, da je razdeljevanje »premoženja plačnikov davkov«, v obliki subvencij, vsaj tako teorija, ena izmed najslabših možnih oblik spodbud.

To pomeni, da je celotni »koncept SPIRITA«, kot »nosilca razdeljevanja denarja podjetjem«, najslabša možna oblika vpliva na »mednarodno konkurenčnost podjetij«. Na tem mestu Vas moram (ponovno) opozoriti tudi, da obstajata dva boljša modela »spodbujanja«, kot jih lahko najdemo v LR Kitajski (celovit pristop, začenši od lokalne samouprave) ali v ZDA (državni denar se vlaga v obliki vložkov, ki se v primeru uspeha podjetja, vrnejo v državne blagajne).

Zgoraj navedeno nam pove dvoje. Prvič, Slovenija nima vzpostavljenih (nobenih) temeljnih inštrumentov za spremljanje »uspešnosti ukrepov« - v nobenem ministrstvu. In drugič, ker ne izvajamo NOBENE EVALVACIJE ukrepov (npr. uspešnost razdeljevanja denarja preko SPIRIT glede na alternativne možnosti izvajanja spodbud – tudi preko davčnih olajšav ipd.), je logično, da večino denarnih subvencij podjetij – konča v korupciji.  

Glede na povedano, in za kar ne potrebujemo nobenega velikega znanja ali raziskovanja, je jasno, da je razdeljevanje denarja, preko SPIRITA, ena izmed najslabših možnosti »spodbujanja«, tudi t.i. novih delovnih mest.

G. Han, prosim Vas, če lahko iskreno pričnete z izvajanjem ukrepov, kot so predvideni v naši ustavi. Vsak minister mora odgovorno izvajati svoja pooblastila. Vsak minister mora gospodarno »trošiti« javna sredstva. Vsak minister mora odgovorno varovati človekove pravice. Mimogrede. S tem, ko »neučinkovito in negospodarno« razdeljujete javno zbrana sredstva, preko negospodarno določenih kriterijev in razpisov, dejansko ne udejanjate Ustave RS, začenši z 14. členom, ki določa t.i. enakost pred zakonom. Ali se zavedate, da ste s tem, ko in če boste razdelili 100 mio EUR, samo podjetjem s sedežem v 3 malih občinah, dejansko »povozili USTAVO«?

 

SKLEP, POZIV in VPRAŠANJE

Predsednik Vlade RS in Minister za gospodarstvo. Vlada RS je kolektivni organ, ki mora izvajati svoja pooblastila integritetno. To pomeni, med drugim, da mora tudi preko skupščine SDH, izdati obvezna navodila nadzornikom in s tem upravi, kako je potrebno razložiti zakonodajo na področju varovanja invalidov (CSS d.o.o.). To pomeni tudi, da se sleherno »razdeljevanje denarja«, ki že na »prvi pogled« ne udejanja načelo enakosti pred zakonom, nemudoma prekine oz. preneha, saj je popolnoma jasno, da 100 mio EUR ni mogoče ustavno-pravno pravilno razdeliti, če ste postavili kriterije, ki izloča iz »razpisa« veliko večino slovenskih podjetij.

Če sumiram povedano, Vas prosim, da reorganizirate svoje ministrstvo, da poiščete najboljše prakse v tujini, da vzpostavite RISK MANAGEMENT v ministrstvu in na SPIRITU ter da izvajate svoja pooblastila – ustavno-pravno pravilno. Za kar se Vam že vnaprej zahvaljujem.

In še zadnje. Vaš kolega v Avstrija je uvedel »gospodarske zaupnike«, ki jih v Nemčiji poimenujejo »davčni svetovalci«. Ker pri nas, sploh še ne razmišljamo o »dobrobiti podjetij« na ustrezen način (saj podjetja, praktično ne zastopa nihče – reprezentativne zbornice zastopajo manj kot 10% od 214.000 podjetij), Vas prosim tudi, da razmislite o uvedbi »gospodarskih zaupnikov«, ki bodo imeli v »opisu del in nalog«, zapisano dolžnost varovati interese slovenskih podjetij. Nekje je potrebno začeti.

 V zvezi z zgornjimi navedbami Vas prosim, da v smislu informacije javnega značaja odgovorite na naslednja vprašanja:

1.      Ali imate uvedeno evalvacijo vseh ukrepov (tudi oz. predvsem v povezavi s SPIRIT), ki so v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo in če ne, kdaj boste uvedli evalvacije?

2.      Kdaj lahko pričakujemo uvedbo zakona o davčnem svetovanju, ki bo zagotovil, da se pravice plačnikov davkov, dejansko udejanjijo preko strokovnih in etičnih davčnih svetovalcev?

3.      Kdaj bomo slovenski državljani dobili strokovno analizo vseh ukrepov, ki jih izvaja država (subvencije, davčne olajšave itd.) in ki so namenjene razvoju podjetništva?  

p.s. Vprašanje v smislu informacij javnega značaja sem postavil zato, da tudi Vaši sodelavci na ministrstvu,  dobijo "orodje", ki bi nam vsem skupaj omogočil napredek. Seveda tudi upam, da opravite razmislek o uvedbi Zakona o davčnem svetovanju, po vzoru Avstrije. Na ta način bi zagotovili, da slovenskim podjetjem omogočite pravice plačnikov davkov, kot jih predvidevajo KODEKSI ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, ki jih ima uvedenih že preko 120 držav. Slovenije ni med njimi. 

 

3.. Pismo ministrstvu, pristojnem za pravosodje z dne 12.2.2025

Spoštovana ministrica za pravosodje ga. Andreja Katič,

Republika Slovenija temelji na načeli in pravilih t.i. »pravne države«. Ki se gradi, tudi ali predvsem na način, da se sprejemajo predpisi, skladno z določili Resolucije o normativni dejavnosti^[1]. Seveda pa pravne države tudi ni mogoče »graditi«, če in ko ne delujejo t.i. nadzorni mehanizmi.

Kako lahko merimo »stanje« pravne države? Začnimo (ena izmed možnosti) s t.i. pravno analizo posameznega področja ali zakona, ki se pripravlja. Zato tudi to vprašanje v smislu Informacij javnega značaja.

Vprašanje:

Na področju obdavčevanja (vse javne dajatve), smo v zadnjih 30-tih letih »zagotovili«:

1.      da področje obveznih socialnih in zdravstvenih prispevkov ne omogoča ZNIŽANJA in OPROSTITEV v primeru t.i. nedoseganja dohodkov (s strani zavarovanca oz. plačnika), primernih za življenje.

2.      da na področju plačevanja  obveznih socialnih in zdravstvenih prispevkov ZAGOTOVIMO t.i. večkratno plačevanje prispevkov, od katerih plačnik oz. zavarovanec – nima nobenih »koristi« (npr. oseba A je zaposlena, ima podjemno pogodbo in ima dohodke iz SP-ja v mesecu FEBRUARJU 2025 – plača prispevke 3-krat, pravice pa ima samo od plačil prispevkov iz zaposlitve, kar pomeni, da plačane premije ne korelirajo s pravicami iz plačil).

3.      da lahko Minister, pristojen za okolje »določa« javne dajatev na položnice za elektriko, četudi USTAVA jasno določa, da morajo biti javne dajatve določene v zakonu

4.      da R Slovenija krši temeljno pravico do zasebnosti s tem, ko FURS pridobiva vse naše odlive iz osebnih bančnih računov na zalogo (in to na podlagi zakona), četudi je Sodišče EU že presodil, da zbiranje podatkov na zalogo predstavlja grobo kršitev pravice do zasebnosti,

5.      da mora slovensko podjetje plačati javne dajatve v 30-tih dneh po izdaji inšpekcijske odločbe, na pravico pa mora čakati tudi do 10 let (imamo popolnoma zastareli pritožbeni postopek in neučinkovit sodni postopek – v davčnih zadevah).

6.      Da slovenski plačnik davkov nima nobenih možnosti dejansko udejanjanja pravic plačnikov davkov, kot izhaja iz predloga Komisije EU, ki je priporočila uvedbo KODEKSA. Toda Slovenija (uvedbo KODEKSA in Varuha za pravice plačnikov davkov) pobudo ignorira.

7.      Da slovensko podjetje in posameznik nimata zagotovljene PRAVICE do pravočasne in celovite davčne informacije in tudi ne pravice do konsistentne uporabe materialnega prava, saj nimamo reguliranih poklicev računovodja in davčni svetovalec, ki v praksi, zagotovijo preko 90% davčnih informacij za vsa podjetja, ki plačujejo preko 90% od 27,9 mrd EUR javnih dajatev pri nas (v vsej javne blagajne).

8.      Da slovenskemu podjetju in posamezniku, v postopkih prehoda iz upravnega v kazenski postopek nista zagotovljena pravica do molka, odvetnika in do »samoneinkriminacije«, saj ni (v nobenem primeru) seznanjen, kdaj se mu njegov pravni položaj spremeni,

9.      Itd.

Skladno z informacijo javnega značaja Vas zato (glede na zgoraj navedene očitne kršitve človekovih pravic v postopkih obdavčitve) prosim, da odgovorite na naslednja vprašanja:

Ali Ministrstvo za pravosodje podaja stališča o morebitnih kršitvah človekovih pravic, ki bi lahko bile povzročene na podlagi predpisov, ki jih sprejemajo vsa ministrstva? Primeroma: Trenutno imamo v javnosti Predlog Zakonom o elektronskih računih, ki "ne izpolnjuje niti ene alineje" v delu CILJEV, kot jo določa Resolucije o normativnih rešitvah. 

Če je odgovor na zgornje vprašanje, ne, potem Vas prosimo, da sporočite kateri organ je v okviru Vlade RS odgovoren, da predlogi predpisov izpolnjujejo napotila iz resolucije.

Če bo Vaš odgovor, da je za udejanjanje resolucije pristojno sleherno ministrstvo samo, potem Vas prosim za odgovor tudi na naslednje vprašanje:

Če Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi predpis, ki ga je pripravilo ministrstvo XY (npr. sledenje blaga ZDavP-2) in če Vlada nima uvedenih nobenih notranjih kontrol, ki bi dejansko varovala človekove pravice, ali menite, da Vlada in Vaše ministrstvu deluje v smeri krepitve pravne države? Če bo dogovor NE, potem Vas prosim tudi, da sporočite katere notranje kontrole boste uvedli, da bi lahko Državni zbor prejel v sprejemanje, "ustavno-pravno" pravilne predpise.

 

4.. Pismo, naslovljeno na Predsednico Republike Slovenije z dne 5.2.2025

 

Spoštovana Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar,

v prilogi prilagam pobudo, s katero bi Vas rad opogumil, da pomagate pri izboljšavah našega davčnega sistema.

Lepo pozdravljena.

p.s. Če se malo pošalim, ima pobuda tudi nekaj "preventivnega pridiha". Srbski študenti namreč zahtevajo točno to, kar izhaja iz "duha moje pobude". Želim si malo več pravne države na področju "davčnega sistema", malo več integritete in odgovornosti deležnikov davčnega sistema in malo več "ustave" v našem davčnem sistemu.....

 

PISMO:

Spoštovana ga. Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar,

pišem Vam kot državljan Republike Slovenije, ki deluje na področju »davčnega prava«.  Moje poslanstvo (poklic v zadnjih 25-tih letih) je pomagati (na področju davčno-skladnega poslovanja) podjetjem in drugim plačnikom davkov, ki morajo svoj sorazmerni del premoženja (definicija javnih dajatev), prostovoljno prepustiti naši državi.

Pišem Vam s ciljem, da Vas spodbudim (pobuda), da začnete (vzpostavite) javno in strokovno razpravo med vsemi deležniki davčnega sistema (podjetja, posamezniki, davčni svetovalci, odvetniki, ki delujejo na davčnem področju ter notarji in izvršilno, zakonodajno ter sodno vejo oblasti) in sicer na temo: »Kako do najbolj poštene davčne države na svetu, do leta 2035«.

Podnaslov okrogle mize (predlog): Ali bi lahko z uvedbo Varuha za pravice plačnikov davkov in uvedbo reguliranega poklica računovodja in davčni svetovalec, lahko znižali neintegritetno trošenje javnega denarja (3,5 mrd letno iz naslova korupcije) in bi tudi povišali davčne prilive za 5,5 mrd EUR letno, iz naslova sive ekonomije.

Moj  poklic (gospodarski zaupnik, kot ga označujejo v Avstriji oz. davčni svetovalec, kot ga opredeljuje zakon v   Nemčiji), v Sloveniji  ni reguliran. Posledično slovenska podjetja[1], ne morejo vedeti, kdo je strokovna  in zaupanja vredna oseba, ki mu pomaga pri davčno-skladnem poslovanju. V Sloveniji deluje okoli 30.000 oseb v poklicu računovodja in davčni svetovalec, ki za 214.000 podjetij – oddajajo praktično vse davčne obračune. Država, ki ne zagotovi »etičnih in strokovnih vrat«, ima seveda (posledično) velik »primanjkljaj« v državnih proračunih. Ali zato ni mogoče financirati »oskrbe za starejše«, brez uvedbe dodatne javne dajatve?

Če poklic ni reguliran (kar je težava udejanjanja t.i. človekovih pravic), slovenski podjetnik ne more dejansko udejanjiti tudi t.i. pravico do pravočasne in celovite davčne informacije[2]. V praksi namreč podjetja pridobivajo davčne informacije, pretežno od. t.i. davčnih posrednikov (računovodje, davčni svetovalci). ……

Republika Slovenija še nima uvedenega t.i. KODEKSA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, ki predstavlja t.i. mehko pravo, ki ga priporoča tudi Komisija EU.

Prav tako slovenskemu podjetniku ni zagotovljena pravica do dobre uprave in pravica do odločanja in sojenja v razumnem roku, zaradi izredno neučinkovitih pritožbenih postopkov in tudi sodnih postopkov, povezanih z davčnimi spori.

 Slovenskemu podjetniku ni zagotovljena pravica do dobre uprave (in odločanja ter sojenja v razumnem roku), kot jo predvideva 41. in 51. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Seveda slovenski rezidenti tudi nismo deležni varovanja naših pravic, kot jih varujejo t.i. »Ombudsmani za pravice plačnikov davkov«, saj ga še nimamo uvedenega. Mimogrede, trenutna Vlada RS ima v koalicijskem sporazumu zapisano zavezo, da bo Varuh za pravice plačnikov davkov, uveden.

Slovenskim podjetnikom in posameznikom je, zaradi izredno sporne davčne zakonodaje in tudi zaradi nedelovanja t.i. nadzornih inštitucij, kršena tudi pravica do zasebnosti, saj slovenska davčna uprava, na podlagi zakona in podzakonskih predpisov, prejema na zalogo vse podatke o odlivih iz naših osebnih bančnih računov.  Prav tako slovenski rezidenti nimajo pravice vedeti, da so del »upravnega postopka« v t.i. postopkih preiskave, kot jih izvaja FURS. Seveda pa je pravica do zasebnosti in zaupnosti kršena pri nas, še v veliko primerih. Naj naštejem samo pojavljanje »davčno zaščitenih informacij« v medijih, po navadi, tik pred volitvami. Prav tako smo že bili deležni, da davčne informacije odtekajo v javnost, celo preko t.i. organov, ki bi morali varovati človekove pravice (Urad za preprečevanje pranja denarja). Še bi lahko našteval, opozoriti  pa je potrebno, da slovenska davčna administracija krši načelo do zasebnosti tudi s tem, da lahko poizveduje o nas, četudi nas ni predhodno pozvala, da naj določeno davčno informacijo posredujemo (postopki preiskave). Tovrstna praksa je v Nemčiji prepovedana z zakonom.

Več o kršitvah pravic, si lahko ogledate v dokumentu, ki je nastal ob izdaji priporočil Zbornice davčnih svetovalcev (KODEKSA ZDSS ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV).

Slovenski  davčni sistem tvorijo pravila in ravnanja na področju vsej javnih dajatev, kot jih predvideva Ustava RS. Ne gre samo za dohodnino. Gre za preko 25 mrd EUR letno, kot jih vsi plačniki davkov prostovoljno plačamo naši državi. Slovenski pravni red pozna štiri sklope dajatev, in sicer:

1. Dajatve državnega proračuna.
2. Dajatve lokalne samouprave.
3. Prispevke za obvezna socialna (pokojnine itd.) in obvezno zdravstveno zavarovanje.
4. Dajatve javnih gospodarskih služb in RTV prispevek.

Slovenski davčni sistem sestavljajo materialni, postopkovni in davčno-organizacijski predpisi. Imamo težavo na nivoju materialnega prava (npr. s cedularnostjo dohodnine smo povozili enakost pred zakonom itd.), postopkovnega prava (registra lokalnih davkov sploh še nimamo uvedenega, socialne številke tudi ne….) ter tudi organizacijskega prava (FURS nima zagotovljenih standardov kakovosti, nima zagotovljenih norm, ki bi zagotovile objektivno in subjektivno neodvisnost organa itd.).

Težave našega davčnega sistema se kažejo v nizki davčni morali (imamo preko 20% delež sive ekonomije v BDP-ju, kar ugotavlja prof. Schneider), saj ni zaupanja v »davčno-pravne institucije« oz.  ni zadostnega zaupanja v institucija pravne države.

Slovenski plačnik davkov je izredno »nezadovoljen«, ko mora plačevati dodatne davke (ko se pojavi nova javno-veljavna potreba), na drugi strani pa plačnik ne zazna kakovostih javnih storitev ali/in gospodarne uporabe javno zbranih sredstev. Slovenski plačnik ni zadovoljen s storitvami, ki jih prejme na podlagi plačil premij za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj obvezno dajatev plača, do storitve pa ne more. Slovenski plačnik zagotovo ni zadovoljen, ko mora obvezno plačati premijo za obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina pa ni povezana z vplačanimi premijami oz. pokojnine se ne izplačujejo (zadostno), skladno z načeli pravičnosti.

Obstaja veliko nezadovoljstvo ko in če plačnik davkov zazna, da se z »njegovim premoženjem«, ravna negospodarno ali celo koruptivno. Več o »nezadovoljstvu« plačnikov davkov, kar je povezano z neintegritetnim delovanjem oseb z javnimi pooblastili, si lahko ogledate v dokumentu »Zakaj se slabo počutimo III, na straneh od 13-19«.

Namesto zaključka in prošnja

Ker vem, da ste pravnica in seveda, trenutno, tudi naša Predsednica Republike, razumete tudi ustavno-pravna vprašanja, ki se odpirajo ko in če »vse tri veje oblasti«, dejansko ne udejanjajo členov ustave, ki določajo (ustavno-pravno pravilno) pobiranje in integritetno ter gospodarno »trošenje« javnega denarja.

V teh primerih govorimo o t.i. nepoštenem davčnem sistemu, ki nastopi ko in če se dajatve NE poberejo skladno z načelom enakosti (materialno in postopkovno pravna enakost), ko NE delujejo strokovni in etični davčni posredniki in ko ter če osebe z javnimi pooblastili NE delujejo etično, strokovno in ne koruptivno.

Verjamem tudi, da se zavedate, da ima POBUDA namen poiskati najboljše rešitve, ki bodo zavarovali javni in zasebni interes v naslednjih 10-tih letih, saj je jasno, da se z »rokohitrskimi akcijami« ni mogoče zagotoviti kvalitetnih javnih storitev in visoke davčne morale. Toda nekje je potrebno začeti. Uvedimo etične in strokovne davčne posrednike ter uvedimo »notranjo kontrolo«, ki bo zagotovila varovanje splošnih in osebnih pravic palčnikov davkov (varuh za PPD).

Predlagam da preučite možnost organiziranja okrogle mize, ki bi bila namenjena podjetjem in posameznikom, s ciljem, da zagotovimo PREDVIDLJIVOST in PRAVNO-VARNOST tistim, ki v celoti financirajo vse izdatke, ki sodijo v sfero »javno dogovorjenih zadev«.

 

Hvala za odgovor na pobudo. Obveščam Vas, da sem o pobudi že seznanil tudi Predsednico Državnega zbora. Ko in če dobim Vaš pozitiven odziv, bom seveda tudi sam pozval ostale deležnike (če boste to želeli), v prvi vrsti Predsednika Vlade RS.
 

Mag. FRANC DERGANC, davčni svetovalec s certifikatom Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, ki podaja pobudo, v smislu določil zakonodaje na področju lobiranja, s ciljem izboljšanja človekovih pravic na področju izvajanja davčnega sistema pri nas. In ne želim biti lobist, saj se je celo v poklic »lobista«, »inflitrirala neetičnost«.  

 

Ps.1:To pismo je napisano s ciljem, da skupaj premagamo stigmo. Ki je povezana z besedo »davki«. Četudi so davki nekaj, kar nas vse skupaj, kot družbo (humanost), dejansko bogati. Finančno opismenjevanje bi se lahko začelo z informiranjem o tem, kaj vse z dajatvami financiramo (šolstvo, zdravstvo)…

p.s.2: Inštitut varuha za pravice plačnikov davkov bi lahko umestili v Zakon o varuhu za človekove pravice. Pobudo je delno obravnaval tudi Minister Klemenčič.

p.s.3:: Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije je izdala DEKLARACIJO O IZGRADNJI POŠTENEGA DAVČNEGA SISTEMA, kar je v sozvočju s pobudo.