Intervju z Varuhom za človekove pravice z dne 23.2.2025 (MMC)

»V svojih poročilih pišete: največ kršitev je kršitev načela dobrega upravljanja. Kaj to, g. Svetina, pomeni v praksi? Ali to pomeni tudi, da vi pišete priporočila, dajete predloge in na drugi strani je molk ali še manj od molka?

Hujše od molka je to, da vlada zavrača naša priporočila. Načelo dobrega upravljanja pa pomeni upravljanje države, se pravi javni servis. Država je tista, ki opravlja storitve za svoje prebivalke in prebivalce. Če je treba čakati na dovoljenje za prebivanje, na gradbeno dovoljenje nerazumno dolgo, je to slabo upravljanje. Ne nazadnje je slabo upravljanje tudi to, da ne nimamo niti kandidata za varuha človekovih pravic, nimamo ne guvernerja in ne varuha človekovih pravic, tudi to je kršitev načela dobrega upravljanja.

……………

Pri eni zadevi pa ste se, gospod varuh, zelo angažirali – gre za odvzem otrok materi. Vemo, nazadnje je Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo kaznovalo. Kaj je šlo v tej zgodbi narobe?

Moram reči, da kar nekako ocenjujem to zadnje dogajanje in to sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer smo dobili tudi možnost in priložnost od Evropskega sodišča za človekove pravice, da smo kot institucija nastopali kot tretji udeleženec, kot enega večjih uspehov v tem mandatu. V bistvu je evropsko sodišče v svoji razsodbi sledilo ugotovitvam varuha človekovih pravic. Kaj je šlo narobe? Lahko rečem: vse! Pravosodni sistem je tukaj popolnoma odpovedal in je na podlagi te sodbe evropskega sodišča ... mislim, da bo potreben krepek premislek znotraj sodnega sistema, kako in na kakšen način deluje.

…………..«

 

Kako razumemo načelo pravičnosti in dobrega upravljanja (spletna stran Varuha)?

»Pogovor je potekal v četrtek, 8. decembra 2016, ob 10. uri,  na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, vijolična predavalnica, Poljanski nasip 2.

Varuh človekovih pravic RS neodvisno in samostojno obravnava zatrjevanja posameznic in posameznikov, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, lahko pa se pri svojih intervencijah sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. (3. člen Zakona o varuhu človekovih pravic).

Razumevanje in uporaba obeh načel pri vrednotenju in presoji ustreznosti dejanj, postopkov in odločitev državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ni vselej enostavno.

Pretirano sklicevanje na obe načeli bi nas lahko zaneslo v arbitrarnost presojanja, zato je težko določiti mejo, kdaj in kako načeli uporabljati. Kako ju upoštevati, ne da bi posegli v osnovno načelo pravne države, da njeni organi odločajo v skladu z ustavo in zakonodajo, ki pa ne morejo nikoli predvideti vseh življenjskih situacij.«

 

1. Kaj pomeni »načelo dobrega upravljanja javno dajatvenih postopkih

 

Načelo dobrega upravljanja imamo v slovenski pravni red uveden preko Zakona o varuhu za človekove pravice, konkretno, 3. člen  določa:

Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Na spletnih straneh Varuha je zapisano, da določajo delovanje varuha tudi mednarodni akti in sicer Načela, ki se nanašajo na status nacionalnih institucij (Pariška načela), resolucija Generalne skupščine OZN 48/134 z dne 30. decembra 1993, načela o varstvu in spodbujanju institucije ombudsmana (Beneška načela), sprejeta s strani Beneške komisije na njenem 118. plenarnem zasedanju (Benetke, 15.-16. marca 2019) in potrjena s strani Odbora ministrov Sveta Evrope na 1345. zasedanju ministrskih namestnikov (Strasbourg, 2. maj 2019) ter Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov o vlogi varuha človekovih pravic in mediatorjev pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, z dne 16. decembra 2020, A/RES/75/186).

Spletno stran Varuha bi bilo potrebno dopolniti, saj je Slovenija , s pristopom v EU27, dolžna, z vidika Varuha, upoštevati tudi (oz. primarno) t.i. Listino EU o temeljnih pravicah, kjer pa je načelo dobrega upravljanja urejeno v 41. ter 51. členu LLEUTP[1], ki določa:

Člen 41 - Pravica do dobrega upravljanja

1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.

2. Ta pravica vključuje predvsem:

(a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;

(b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;

(c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.

3. Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.

Člen 51 - Področje uporabe

1. Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v Pogodbah.

2. Ta listina ne razširja področja uporabe prava Unije preko pristojnosti Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije in ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah.

 

SKLEP: Upoštevaje pravne podlage za delovanje Varuha in tudi pristojnosti oz. naloge Varuha, lahko ugotovimo, da je ena izmed ključnih nalog Varuha delovanje na področjih t.i. dobrega upravljanja oz. na področjih, kjer, zaradi neučinkovitega oz. neuspešnega delovanja oseb z javnimi pooblastili, prihaja do najmnožičnejših kršitev človekovih pravic. Pravna podlaga za delovanje Varuha jasno določa (predvsem Listina EU o temeljnih pravicah), da mora Varuh dejavno zahtevati od vseh oseb z javnimi pooblastili (tudi zakonodajno vejo oblasti ali Vlado RS), da pri svojem delu ne povzročajo kršitve človekovih pravic.  Intervju z Varuhom z dne 23.2.2025 (MMC) dokazuje, da se slovenski Varuh zaveda pomena »načela dobrega upravljanja«, dejstvo pa je, da na davčnem področju, Varuh še ni zagotovil, da bi načelo dobrega upravljanja dejansko bilo tudi udejanjeno.

 

2. Kaj pomeni načelo dobrega upravljanja v javno-dajatvenih postopkih

 

Tretji člen Zakona o varuhu za človekove pravice določa, da se lahko Varuh pri svojem delu sklicuje na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. Načelo pravičnosti je v javno-dajatvenih postopkih (dajatve državnega proračuna, dajatve lokalne samouprave, prispevki, dajatve javnih gospodarskih služb in RTV prispevek) določa ustava v členih, kjer naša ustava določa enakost pred zakonom (14. člen)[2]. Plačniki davkov so v letu 2024 prostovoljno pripustili 27,9 mrd EUR svojega premoženja za financiranje skupno dogovorjenih javnih zadev. Deležniki slehernega davčnega sistema so plačniki davkov (podjetja in posamezniki), davčni posredniki, ki v celoti pripravljajo davčne obračune za podjetja (računovodje, davčni svetovalci) ter davčna administracija oz. službe, ki določajo oz. izvajajo davčno zakonodajo (FURS, MF, sodišča, tudi Državni zbor, tudi Vlada).

V materialno-pravnih javno-dajatvenih pravilih se pravičnost udejanji takrat, ko vsi subjekti plačujejo javno dajatev skladno z načelom ekonomske sposobnosti. V postopkovno-pravih javno dajatvenih pravilih se poštenost udejanja takrat, ko pristojni organi udejanjajo predpise ne arbitrarno.

Načelo dobrega upravljanja naša ustava dejansko določa v 1. členu ustave[3], podrobneje pa v členih, ki predvidevajo, da vse osebe z javnimi pooblastili delujejo ustavno-pravno pravilno (pravica do odškodnine, pravica do obrazložitve, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, pravica do nepristranske obravnave, pravica do »biti zaslišan«, pravica do dostopa do spisa, pravica do zasebnosti…..)[4]. Načelo dobrega upravljanja se udejanji takrat, ko lahko subjekti javno-dajatvenega prava, svoje pravice udejanjijo učinkovito. Ali drugače, vse osebe z javnimi pooblastili (zakonodajna in izvršilna ter tudi sodna veje oblasti) morajo poskrbeti, da subjekt predpisa plača zgolj toliko dajatev, kot določa namen predpisa in niti enega evra več.

SKLEP: Načelo poštenosti in načelo dobrega upravljanja sta dejansko »ukorporirana« v 1. člen Ustave RS (demokratičnost), saj varujeta šibkejšo stranko v davčnih zadevah, pred pretirano uporabe sile s strani države, ki ima moč sprejemati predpise in ima moč tudi udejanjiti prisilo za izvajanje predpisov.

Če se ugotovi, da že predpisi niso skladi z ustavo (in gre za kršitev pravic plačnikov davkov) ali če se ugotovi (npr. s strani Varuha), da državni organi nesorazmerno uporabljajo silo, gre za nepošten davčni sistem in gre za neudejanjnje načela dobre uprave.

 

3. Konkretna naloga za Varuha za človekove pravice, saj gre za kršitev načela pravičnosti davčnega sitema in tudi gre za kršitve načela dobre uprave

 

Dne 21.2.2025 sem, kot državljan Republike Slovenije poslal na Varuha za človekove pravice pobudo za prekinitev kršitev človekovih pravic, ki jih izvajala FURS in Minister za finance s tem, ko sta izvedela za kršitev, pa nista odpravila kršitev človekovih pravic v postopkih odmere kapitalskega dobička.

Več o pobudi:

1. Pobuda
2. Obrazložitev pobude – Odprto pismo Ministru za finance

V pobudi sem opisal dva sklopa sistematičnih kršitev človekovih pravic, ki jih povzroča FURS zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Posledica zmotnih pisnih stališč FURS (in ravnanj) je, da fizične osebe, ki so izvedele postopek delitve družb (in kjer pride do t.i. spremembe kapitalskih razmerij) in v postopkih preoblikovanja podjetnika v družbo (kjer FURS ne upošteva univerzalno nasledstvo deleža v družbi, posledično pa podjetnik plač davek, četudi gre za izvzem iz obdavčitve), plača kapitalski dobiček, četudi zakon popolnoma jasno določa, da ima v prvem primeru stranka pravico do odloga, v drugem primeru pa do izvzema iz obdavčitve.

O zmotnem stališču FURS sem obvestil Ministra za finance (in Predsednika Vlade ter Predsednico Državnega zbora), ki je pristojen za ustavno-pravno pravilno delovanje FURS. Minister za finance se na obvestilo ni odzval, posledično pa se kršitve človekovih pravic, sistematično, izvajajo (vsi pristojni organi), še naprej. Minister za finance bi moral, skladno z načeli dobrega upravljanja, izdati obvezno navodilo FURS, v katerem bi od FURS zahteval, da se s kršitvami človekovih pravic, nemudoma prekine. Toda žal, minister za finance svoje pristojnosti, primeroma iz 43. člena Zakona o finančni upravi[5], ni izvedel. In posledično bodo tudi za leto 2024, plačniki davkov plačevali davke, četudi to zakon od njih – "ne terja".

Zgoraj opisano je t.i. šolski primer »načela slabega upravljanja« in načela »nepoštene davčne države«. Težava pa je, da se ustavno-pravnim nepravilnim delovanjem povzroča škoda za plačnike davkov[6]. Slovenija še nima uvedene niti t.i. odškodninske davčne klavzule (v ZDAVP-2), po kateri bi morala država vrniti neustavno pobrane dajatve tudi v primerih, ko in če stranka ne vloži pravnih sredstev in kjer je bilo ugotovljeno, da država zmotno uporablja materialni predpis.

Zaradi nedelovanje pravne države v davčno-sodnih postopkih (na pravico čakamo več kot 10 let), zaradi neintegritetnega dela FURS in MF ter zaradi ne uvedene odškodninske klavzule v davčnih zadevah, mora VARUH odigrati ključno vlogo, če želimo, da se udejanji 3. člen Zakona o varuhu za človekove pravice.

Davčni svetovalec s certifikatom »Davčni svetovalec  Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije« mora varovati človekove pravice v vseh javno dajatvenih postopkih (prva »naloga«).  

Spoštovani kolegi s certifikatom ZDSS, predramite se. Varuh se je že. Toda sam ne more premakniti naš »zagozden javno-dajatveni voz«.

 

Mag. FRANC DERGANC, 24.2.2025