Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev in okoliščin zadeve utemeljeno zaključilo, da je davčni organ izkazal revidentov subjektivni element, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo tako, da se je opredelilo do vseh relevantnih revidentovih ugovorov in trditev. Nepreverjanje dobaviteljev pred sklenitvijo spornih poslov, neseznanjenost z odgovornimi osebami dobaviteljev, sestavljanje spremljajoče dokumentacije za in namesto dobaviteljev ter končno ugotovitev, da je revident v spornih primerih odstopil od svoje siceršnje poslovne prakse, so vse razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da je davčni zavezanec imel védenje o zlorabi sistema DDV, toliko bolj, če tak zaključek temelji na povezavi vseh navedenih razlogov, kot v obravnavnem primeru.
Po oceni Vrhovnega sodišča je tudi pravilna ocena , da so revidentove navedbe v tožbi, s katerimi zanika odstop od svoje siceršnje poslovne prakse, ter implicira, da od te...
|
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 v 267., 270., 271. in 288. členu niso materialnopravne odločbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.
|
Dobava blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV, če je bila lastninska pravica na blagu prenesena na kupca in je dobavitelj (prodajalec) izkazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po tej odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave.
Oprostitev plačila DDV za dobave znotraj Skupnosti je objektivno odvisna od njegovega fizičnega prenosa iz države članice, kar pa se, odkar je bil odpravljen nadzor na mejah med državami članicami, presoja načeloma na podlagi dokazov in obračunov, ki jih davčnemu organu predloži davčni zavezanec.Revident ne izpostavlja in ne argumentira, da zavrnitev tožbe v izpodbijani sodbi temelji na stališču sodišča prve stopnje, ki pomeni nezakonito omejevanje pravice do dokazovanja iz 22. člena Ustave.
|
|
V poostrenem nadzoru nad obračunavanjem prispevkov so delodajalci, pri katerih je bil uveden nadzor, v veliki meri izpolnili svoje obveznosti, saj je približno polovica vseh delodajalcev naknadno predložilo obračun prispevkov za zaposlene delavce. FURS je namreč v začetku septembra objavil novico o poostrenem nadzoru nad nepredlagatelji obračunov prispevkov ter nato od sredine septembra začel izvajati nadzorne postopke, tudi z nadzori mobilnih oddelkov na terenu. Delodajalci, ki za zaposlene davčnemu organu ne predložijo obračuna prispevkov (REK obrazci) za izplačane plače, s tem kršijo tako delovno pravno in davčno zakonodajo, hkrati pa z neobračunavanjem prispevkov bistveno kršijo temeljne pravice delavcev.
Celotno sporočilo za javnost
|
Z izidom nove različice (57), brskalnika Firefox so se spremenile zahteve za delovanje komponente za podpis na sistemih Windows. Dne 20. 11. 2017 smo objavili novo različico komponente, ki je podprta tudi v tem brskalniku.
Z objavljeno različico komponente smo nadgradili tudi varnostni nivo podpisa dokumentov z uporabo novejših algoritmov za izračun zgoščene vrednosti (hash). Pri tem smo zaznali težavo pri uporabnikih digitalni potrdil izdajatelja HalcomCA, ki uporabljajo potrdila na kartici ali ključku.
Dne 21. 11. 2017 smo objavili popravek komponenete za podpis, kjer smo vrnili uporabo predhodne različice algoritma, dokler se zgoraj opisana težava ne reši. Od 12.30 dalje so bile težave odpravljene.
Če zaradi nedelovanja eDavkov do roka niste uspeli oddati dokumentov, zaradi tega ne boste kaznovani. Dokumente oddajte čim prej, ko je to mogoče.
|
|
Finančni preiskovalci mobilnega oddelka Finančnega urada Maribor so na mejnem prehodu Gruškovje v soboto, 18. 11. 2017, pri pregledu osebnega vozila Opel Vectra srbskih registrskih tablic odkrili tihotapljene cigarete. Ugotovili so, da je bilo na vozilu opravljenih več predelav, s katerimi so bili na vozilu narejeni skriti prostori za tihotapljenje blaga. Preiskovalci so v prirejenih prostorih na podvozju vozila, v pragovih, pod žarometi ter pod sprednjim in zadnjim odbijačem odkrili skupno 54.600 kosov oziroma 273 zavojev cigaret znamke Art slims in Merilyn brez tobačnih znamk (z napisom »For duty free sales only«). Lastnik tihotapskega blaga je bil voznik vozila, 30. letni srbski državljan. Cigareti so bili zaseženi, storilec prekrška pa predan v obravnavo pristojnemu oddelku za obravnavo kaznivih ravnanj pri Finančni upravi RS.
|
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 18. 11. 2017.
|
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 18. 11. 2017.
|
S tem pravilnikom se določa vsebina obrazcev za obračun prispevkov za socialno varnost za samozaposlene osebe in verske uslužbence, ki v RS opravljajo versko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo, družbenike, kmete, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno socialno zavarovanje, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, osebe, ki so prostovoljno vključene v socialno zavarovanje, delodajalce, ki niso plačniki davka v skladu z 58. členom ZDavP-2, in zaposlene pri tujih delodajalcih. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se za obračunska obdobja od 1. januarja 2018 dalje.
|
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
|
|
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v začetku letošnjega leta na portalu e-Davki pričel s posredovanjem odreditve o dopolnitvi oziroma popravkih podatkov na obračunu davčnega odtegljaja v rubrikah M01 do M10. Odreditve dopolnitve oziroma poprave podatkov temeljijo na vzpostavljenih logičnih kontrolah, ki pa smo jih v mesecu novembru 2017 dopolnili. Posledica tega je večje število napak na poročanih podatkih za mesec september 2017. Zavod bo na podlagi dopolnjenih kontrol ponovno kontroliral vse poročane podatke za obdobje od 1.1.2017 dalje, zato je pričakovati, da boste zavezanci prejeli odreditev dopolnitve oziroma popravke podatkov tudi za podatke, poročane za obdobje pred septembrom 2017.
Z vsebinskimi vprašanji v zvezi z izpolnjevanjem REK obrazcev v delu, ki se nanaša na poročanje podatkov, potrebnih za oblikovanje pokojninske osnove (polja M01- M10) se lahko obrnete na klicni center ZPIZ telefon 01/4745692.
Zahvaljujemo se za razumevanje.
|
Spremembe v SIEMCS se nanašajo na uvedbo nadzornega ukrepa časovnika, spremembo osnovne strani in lokalnega iskanja. Najpomembnejšo novost predstavlja uvedba nadzornega ukrepa časovnika, ki omogoča nadzornemu finančnemu uradu določitev časa, ki teče od vložitve osnutka dokumenta (e-TD ali poročila o prejemu) v SIEMCS do potrditve dokumenta v sistemu. V tem času se lahko nadzorni finančni urad odloči za kontrolo odpremljene ali prejete pošiljke.Ločimo med dvema vrstama nadzornega ukrepa časovnika:Splošen nadzorni ukrep časovnika za odpreme in/ali prejeme, predstavlja časovni zamik, ki praviloma ni daljši od 30 minut. Nadzorni finančni urad lahko splošen nadzorni ukrep časovnika vzpostavi kadarkoli, brez predhodnega obveščanja gospodarskega subjekta. Poseben nadzorni ukrep časovnika za odpreme in/ali prejeme se določi s sklepom v katerem je določeno, da mora pred posamezno odpremo pošiljke iz trošarinskega skladišča ali pred potrditvijo prejema pošiljke v SIEMCS, osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta oziroma osnutek poročila o prejemu, ki ga družba vloži v SIEMCS, ročno potrditi davčni organ. Novosti so predstavljene v naslednjih dokumentih: Obvestilo v zvezi z uvedbo novih funkcij v SIEMCS, z dne 2.11.2017 , Uporabniška navodila v zvezi z novostmi v SIEMCS, Navodilo o gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine za gospodarske subjekte, št. 32/2017.
|
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
|
Iz evidence prilivov in odlivov na fiduciarnem računu ter prilivov in odlivov na TRR odvetnika je razvidno, da je tožnik denar s fiduciarnega računa nakazoval na svoj TRR, ga dvigal v gotovini, plačeval svoje račune v gotovini in ga v gotovini polagal na svoj TRR za poplačilo tekočih obveznosti odvetniške pisarne ter z njimi razpolagal kot s svojimi sredstvi oziroma kot s prihodki, doseženimi pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Obenem pa davčnemu organu med postopkom nadzora (kljub izrecnim pozivom) niso bile predložene nikakršne posojilne pogodbe, ki bi jih tožnik sklenil s A., niti niso bila zatrjevana posojilna razmerja razvidna iz evidence v poslovnih knjigah. Tožnik pa tudi ni, kljub večkratnim pozivom, izkazal nobenih prihodkov iz naslova (uspešno) sklenjene sodne poravnave.
|
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 finančni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2).
|
Tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 obravnavata isti primer - popravek davčne osnove v primeru stečajnega postopka, le da možnost popravka vežeta na drug časovni trenutek. Pogoj, da se obstoj in opravičenost terjatve v stečajnem postopku sploh ugotavlja, je ta, da upnik terjatev (pravočasno) prijavi. Iz navedenega jasno sledi, da je z vidika DDV prijava terjatve pogoj za to, da se ugotovi njen obstoj in (delno) neplačilo. Glede na takšno ureditev ni mogoče na davčni organ prevaliti obveznosti, da v postopku vračila davka ugotavlja obstoj terjatve, saj je ravno temu namenjen preizkus terjatve v stečajnem postopku. Prijava terjatve je torej formalni pogoj za uveljavljanje popravka obračuna davka oziroma za zmanjšanje davčne osnove na podlagi 39. člena ZDDV-1 in ne zgolj način dokazovanja obstoja terjatve.
|
Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.
|