Na pravilnost izpodbijane ugotovitve davčnega organa (kršitev 10. člena ZDavP-2, ki davčnim zavezancem nalaga, da morajo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka) zaslišanje prič, ki ga sodišču predlaga tožnik, ne more vplivati in je tudi nepotrebno. Nepopolnih, neresničnih in nepravilnih listin, ki jih je v predmetni zadevi davčnemu organu predložil tožnik, ne morejo nadomestiti izjave predlaganih prič. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 pa se predvideva za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.
Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZDavP-2...
|
Zavezanci bodo na ta način enostavneje dostopali do informacij, ki jih potrebujejo pri pravilnem in pravočasnem izpolnjevanju davčnih obveznosti.
Telefonski kontakt s kontrolorjem DDV bo tako omogočen le preko klicnega centra.
|
Finančna uprava RS je pri zavezancu, ki je opravljal dejavnost nespecializirane trgovine na debelo, opravila davčni inšpekcijski nadzor DDV za obdobje od 1.1.2017 do 30.9.2017. Zavezanec za davek je bil identificiran za namene DDV samo za EU storitve (4. odst. 78. člena Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1). Ugotovljeno je bilo, da je opravljal storitve dobave blaga, vendar v poslovnih knjigah ni izkazoval nobenega prometa, ni evidentiral nobenih prihodkov in posledično na obračunih DDV-o ni izkazoval niti opravljenih storitev, niti dobav. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora zavezanec za davek ni sodeloval. Davčni organ je v dokaznem postopku pridobil podatke in ugotovil, da so bili v inšpiciranem obdobju izkazani prilivi od slovenskega podjetja v skupnem znesku 4.130.920,00 EUR. Pridobljenih je bilo tudi 84 izdanih računov, ki jih je inšpicirani zavezanec v obdobju devetih mesecev leta 2017 izdal slovenskemu kupcu. Na vseh navedenih računih je bil obračunan in izkazan DDV po stopnji 22 %, in sicer v skupnem znesku 752.446,88 EUR, med tem ko DDV v obračunih DDV-O ni bil izkazan in torej tudi ne plačan. Ugotovljeno je bilo tudi, da zavezanec za davek dejavnosti več ne opravlja. Glede na ugotovitve v nadzoru je bila zavezancu za davek odvzeta identifikacijska številka za DDV ter izdana odločba, s katero mu je bil odmerjen DDV v višini 752.446,88 EUR ter pripadajoče obresti v višini 35.089,78 EUR.
|
Finančna uprava RS je pri zavezancu, ki pri opravljanju dejavnosti za gostinske storitve ter storitve oddajanja namestitvenih zmogljivosti v najem, ni izdajal in davčno potrjeval vseh računov, opravila davčni inšpekcijski nadzor.
Zavezanec, s tem ko računov ni davčno potrdil, ni izkazoval vseh doseženih prihodkov in od vseh opravljenih storitev ni obračunal DDV, prav tako je v oddanih obračunih davka od dohodka pravnih oseb prikazal prenizko davčno osnovo. Davčni organ je na podlagi zasežene dokumentacije in gotovine, pridobljene dokumentacije, poslovnih knjig ter na podlagi pridobljenih izjav v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ocenil dodatni promet ter določil povečanje davčne obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb in DDV. Zavezanec za davek je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora skladno s pravico iz 140.a člena ZDavP-2 na podlagi ugotovitev iz zapisnika predložil ustrezne davčne obračune in plačal ugotovljene razlike premalo plačanega davka na dodano vrednost in razliko premalo plačanega davka od dohodka pravnih oseb. Zavezanec je tako poravnal obveznosti s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 118.124,77 EUR.
|
Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec že moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena...
|
Finančna uprava RS je v prvem svežnju z datumom odpreme 30. 3. 2018 poslala 959.789 informativnih izračunov dohodnine za leto 2017. Zavezanci jih bodo na dom prejeli po navadni pošti v prvih dneh aprila. Rok za vložitev ugovora se izteče 30. aprila 2018, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 30. maja 2018, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR 28. maja 2018. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen 31. maja 2018.
Celotno sporočilo za javnost
|
V danem primeru ni sporno, da je tožnik oseba iz 31. člena ZDavP-2 in da je tuja družba iz Italije s tožnikom povezana oseba. Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZDavP-2 gre pri DDPO za samoobdavčitev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec je sam dolžan obračunati in plačati DDPO. Dohodke je davčni zavezanec dolžan pravilno izkazati ob sestavi davčnih obračunov. Če dokazuje, da so transakcije s povezano osebo v skladu z neodvisnim tržnim načelom, mora v skladu z določbo 382. člena ZDavP-2 z dokumentacijo navedeno tudi izkazati (davčni zavezanec mora zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen). Davčno breme je na podlagi 76. člena ZDavP-2 na strani davčnega zavezanca. Slednje velja tudi za dokumentacijo, s katero se določijo primerljive tržne cene ob uporabi metod, ki jih določa peti odstavek 16. člena ZDDPO-2.
|
|
|
|
Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret
Pripomoček za obračun razlike trošarine z dne 4. 4. 2018
Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ
|
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane...
|
|
Utemeljeni so tožnikovi ugovori, da davčni organ v postopku ni ugotovil, kakšna je tržna cena vozila ter tako ni ugotovil za koliko naj bi bila cena tega vozila sicer manjša od tržne cene. V tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek davčnega organa, da so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo inštituta poroštva na podlagi določila prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, najmanj preuranjen. Za uporabo omenjenega instituta poroštva morajo biti izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji. Namen navedenega instituta je med drugim v tem, da se omeji možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo svojega premoženja. Vendar pa po presoji sodišča uporabe navedenega instituta v upravnem postopku ni mogoče širiti tudi na primere izven okvirov, ki jih določa ZDavP-2.
|
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je zgolj lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali to hišo oziroma stanovanje uporablja oziroma, ali je opremljeno in primerno za uporabo. Tako je tudi stališče ustaljene upravnosodne prakse.
|
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izdala novo Odredbo o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2018. Na podlagi Odredbe znaša višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico od 1. aprila 2018, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 7,37 eura, za zdravstveno zavarovanje pa 2,11 eura (skupaj 9,48 eur).
|
|
Z namenom poenostavitve dostopa do portala eDavki za fizične osebe je od 31. 3. 2018 dalje mogoče z uporabo uporabniškega imena in gesla oddati tudi naslednje napovedi, vloge, obračune, zahtevke in storitve: 1. PORODD Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela 2. PODO-OPSVL Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače 3. DDV-NPSdobava (DDV-DPS) DDV prevozna sredstva - dobave 4. DDV-VlgPN Vloga pavšalnega nadomestila 5. DDV-NPSpridobitev (DDV-PPS) DDV prevozna sredstva - pridobitve 6. DDV-ObrPN Obračun pavšalnega nadomestila 7. Vročanje-PE Vročanje - Pooblastilo 8. Vročanje-PrePE Vročanje - Preklic pooblastila s strani pooblaščenca 9. NF-PrevZav Vloga za preverjanje podatkov o davčnih zavezancih
V nadaljevanju so navedene vse napovedi, vloge, obračuni in storitve, ki jih lahko fizične osebe preko eDavkov oddajajo oziroma uporabljajo samo z uporabo uporabniškega imena in gesla: 1. NF-LD Lastni dokument 2. NF-OdlZav Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem 3. NF-OdpFO Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe 4. NF-ObrFO Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih za fizične osebe 5. Doh-Odm Napoved za odmero dohodnine 6. Doh-KDVP Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov 7. Doh-DHO Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter drugih državah članicah EU 8. Doh-Don Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije 9. Doh-Vdc Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem...
|
|
V zvezi s ciljem oziroma glavnim namenom sklenjenega posla - prodaje poslovnega deleža se v odločbi druge stopnje po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji za njegovo sklenitev, osnovni cilj, ki ga ima po določbah OZ prodajna pogodba, to je izguba upravičenj iz naslova imetništva poslovnega deleža v zameno za denarno odmeno, v konkretnem primeru ni bil dosežen. Davčni organ opiše obvladujoč položaj, ki ga je imel oziroma ga še ima B.B. v obeh družbah ter ga poveže z vsebino Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki kljub odloženemu plačilu 10 let vsebuje klavzulo o takojšnjem vpisu spremembe lastnika v sodni register, kar (tudi) sodišče, kljub drugačnim tožbenim trditvam, prepriča o tem, da ne gre pogodbo, ki bi bila običajna med povezanimi osebami. Dejstvo je tudi, da B.B. odsvojitve poslovnega deleža ni prijavil davčnim organom ob sklenitvi pogodbe, temveč da je to storil šele s samoprijavo sedem let po...
|
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
|