V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
|
ZDavP-2 v določbi 141. člena daje podlago za izdajo ugotovitvene odločbe, vendar le za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. V obravnavanem primeru pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v postopku niso bile ugotovljene nepravilnosti takšne vrste, ampak nepravilnosti, ki imajo vpliv na višino davčne obveznosti in zaradi katerih bi nastal carinski oziroma davčni dolg, ki pa ga prvostopenjski organ ni obračunal oziroma odmeril izključno zato, ker je potekel predpisani rok, v katerem bi to lahko storil. Glede na navedeno (obrazložitev) po presoji tega sodišča prvostopenjski organ ni izkazal podlage za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti v smislu prvega odstavka 141. člena ZDavP-2.
|
|
|
Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. V skladu z določbo 410. člen ZPIZ-2 minimalna osnova v letu 2018 znaša 54 % povprečne plače. Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2018 do 28. 2. 2018, znaša 855,72 eur (54 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2016 znaša 1.584,66 eur). Za izplačila od 1. 3. 2018 dalje najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša 878,55 eur (54 % povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2017, preračunane na mesec za leto 2017 znaša 1.626,95 eur).
|
Dokument je posodobljen zaradi globalnih sprememb na ravni EU in OECD, ki so usmerjene v večjo preglednost in transparentnost na področju obdavčevanja, kar se kaže tudi v povečanem obsegu avtomatične izmenjave podatkov, ki se izvaja s strani Finančne uprave RS.
Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja (3. izdaja)
Arhiv sprememb
|
|
|
|
Ovira za prejudicialno ugotavljanje kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi je nedopustnost (nesorazmernost) posega v domnevo nedolžnosti povzročitelja škode.
Za razliko od zdaj veljavnega ZOZP, po katerem se zavarovalne vsote višajo za enak odstotek kot maloprodajne cene (prvi odstavek 19. člena), za konkreten primer relevanten ZTSPOZ, ki je veljal od leta 1974 do leta 1994, ni določal, da mora zavarovalna vsota ohranjati realno vrednost. Je pa od načela denarnega nominalizma odstopila sodna praksa. Za ohranitev realne vrednosti zavarovalnih vsot je uporabljala različne pristope, na primer, da je treba namesto zavarovalne vsote, veljavne ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, upoštevati zavarovalno vsoto, veljavno v času nastanka škodnega dogodka in to valorizirati na čas sojenja, pa tudi pristop, ki ga opisujeta (a ga zaradi različnega pogleda na vprašanje, ali je šlo za izjemno, katastrofalno škodo, različno uporabita) obe nižji sodišči. Po tem...
|
|
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 8/18, z dne 9. 2. 2018, je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (Uradni list RS št. 70/17) je bil dodan 2.a člen (normativna poraba goriva za gozdne površine, kjer se izvajajo dela za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacij podlubnikov). Spremembe so pričele veljati naslednji dan po objavi.
Vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
|
Pravne posledice zamude so odvisne od pravne narave roka. Če je bil rok bistvena sestavina pogodbe (in gre za t. i. fiksno pogodbo), je bila pogodba z nastopom zamude razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ) in je tožnikov zahtevek, da jo mora tožena stranka izpolniti, neutemeljen. Če rok, nasprotno, ni bil bistvena sestavina pogodbe, jo je upnik lahko obdržal v veljavi, če je upnika po izteku roka nemudoma obvestil, da zahteva njeno izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ).
|
|
|
Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo.
Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.
|
ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen Obligacijskega zakonika). To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino.
V obravnavanem primeru so delavci revidenta prejeli sporna izplačila za opravljeno delo, ki je bilo vsebinsko enako delu, ki so ga opravljali v delovnem razmerju. S sklepanjem avtorskih pogodb je revident torej želel prikriti določena izplačila svojim delavcem za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi in jih želel prikazati kot plačilo avtorskih honorarjev. Podan je bil razkorak med navzven izraženo poslovno voljo (sklepanje avtorskih pogodb) in resnično voljo...
|
Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji (60. člen ZUS-1). Zavrnitev dokaznega predloga, ki pomeni zadostitev pravici do izjave, v takem primeru sodišče prve stopnje vključi v presojo, ali so podani razlogi, zaradi katerih glavne obravnave ni treba izvesti (59. člen ZUS-1). To pomeni, da je obrazložitev odločitve o tem, da se glavna obravnava ne bo izvedla, hkrati vsebinsko neločljivo povezana z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov, saj dokazov z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja ni mogoče izvesti izven glavne obravnave....
|
Upravni organ prve stopnje je za zavarovanje izpolnitve bodoče davčne obveznosti revidentke odločil, da se zadrži izpolnitev terjatve, ki jo ima revidentka iz naslova presežka DDV. Po presoji Vrhovnega sodišča taka možnost zavarovanja izhaja že iz jezikovnega pomena 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2.Republika Slovenija je dolžnica revidentke, do nje ima denarno obveznost, ki lahko služi za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, način izvršitve zavarovanja pa je v tem, da je organ zadržal izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, kot ene od dolžnikov revidentke, revidentki.
|
Dopolnjena vprašanja: - Vprašanje 11: Ali je treba poročati o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin?
- Vprašanje 18: Kako se davčno obravnava neodplačen užitek na nepremičnini? Ali ima užitkar vse pravice glede uporabe ali oddajanja nepremičnine naprej najemnikom? Ali je užitkar plačnik vseh zadevnih davkov in dohodnine od najemnine pri oddajanju nepremičnine v najem? Ali se šteje, da je užitkar s tem dosegel kakšen dohodek?
- Vprašanje 31: Ali lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja v napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, vloženi na podlagi samoprijave?
Dodano vprašanje: - Vprašanje 33: Kaj je identifikator vrste premoženja in kako ga vpišem v napoved?
Dohodek iz oddajanja premoženja v najem (1. izdaja)
|
Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.
|
|