Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
|
Zavezanci, ki so v začetku aprila na dom po navadni pošti prejeli informativne izračune dohodnine, imajo še do vključno 30. aprila 2018 čas, da vložijo ugovor, če ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena. Ugovor vložijo na naslov, ki je naveden v informativnem izračunu dohodnine (v pouku o pravnem sredstvu).
Obrazec ugovora je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani FURS.
Na podlagi ugovora bo davčni organ zavezancu izdal dohodninsko odločbo.
Če pa se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, torej ocenijo, da je dejansko stanje takšno, kot je navedeno na informativnem izračunu dohodnine, jim ni treba storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 30. maj 2018, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR 28. maja 2018.
Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen konec maja 2018.
|
|
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Maribor so dne 9. 4. 2018 pri opravljanju finančnega nadzora na avtocesti A4, na območju cestninske postaje Prepolje, pri pregledu in kasnejši preiskavi osebnega avtomobila madžarske registracije, ki ga je vozil madžarski državljan, v posebej prirejenem prostoru pod prednjima sedežema na podvozju vozila našli skritih 33.600 kosov cigaret znamk Marble in Ashima, brez tobačnih znamk.
Cigarete so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku. Znesek prikrajšanja carinskih in drugih dajatev znaša 4.813,64 EUR.
|
V skladu z 273. členov ZDavP-2, so sestavni del ugovora oz. napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Kot ustrezna dokazila glede uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini, se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka izven Republike Slovenije.
Če davčni zavezanec rezident ne uveljavlja odbitka davka, plačanega v tujini v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, mu davčni organ odmeri dohodnino, ne da bi se upošteval odbitek davka, plačanega v tujini.
Glede na navedene določbe davčni organ v informativni izračun dohodnine ne vključi odbitek davka, plačanega v tujini, temveč ga zavezanec uveljavlja z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine. O tem so zavezanci seznanjen tudi v informativnem izračunu dohodnine, kjer je pri tovrstnih primerih v besedilo obrazložitve vključen stavek: »Zavezancu se odbitek davka, plačanega v tujini prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine«. Ta stavek je z namenom, da ga zavezanci ne prezrejo, iztiskan poudarjeno (odebeljeno).
Enako ravna davčni organ tudi glede upoštevanja dejanskih stroškov prevoza in prehrane. Natančne podatke o dejanskih stroških prevoza in prehrane za celo leto lahko zavezanec predloži šele po koncu leta (za upravičenje dejanskih stroškov zavezanec izkazuje z dejansko prisotnostjo na delovnem mestu), zato zavezanec lahko uveljavlja pravilne dejanske stroške z ustreznimi dokazili v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine skupaj z uveljavljanjem tujega davka.
|
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpravnina, kakor je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, korporacijskopravna pravica, ali pa jo je treba šteti za pravico iz delovnega razmerja.
|
|
|
Slovenci, ki imajo v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa že dlje časa živijo v tujini ali pa so se iz Slovenije odselili za stalno, si lahko uredijo svoj rezidentski status pri Finančni upravi RS (FURS) z vložitvijo vloge (dopisa) oziroma v obliki izpolnjenega Vprašalnika: Ugotovitev rezidentskega statusa - odhod iz Republike Slovenije.
Podpisana in skenirana vloga/vprašalnik se lahko FURS posreduje na naslednje načine: - po elektronski pošti na naslov: slovenciposvetu.furs(at)gov.si,
- preko portala eDavki brez uporabe digitalnega potrdila (z uporabo uporabniškega imena in gesla),
- preko portala eDavki z uporabo digitalnega potrdila.
Več informacij glede urejanja rezidentskega statusa in ostalih davčnih obveznosti v Sloveniji je dostopnih v podrobnejšem opisu: Davčne obveznosti slovencev ob odhodu iz Slovenije, ki vsebuje tudi pojasnilo glede uporabe portala eDavki.
|
Obveščamo vas, da je Finančna uprava RS v okviru dopolnitve programske podpore za pripravo POPSV pripravila funkcionalnost, ki bo olajšala plačevanje prispevkov za socialno varnost. Na podlagi POPSV se pripravijo plačilna navodila in prikaz izpolnjenega UPN naloga s QR kodo na eDavkih. UPN nalog je pripravljen tudi v PDF formatu, tako da ga je mogoče natisniti in uporabiti pri dejanskem plačilu obveznosti.
Vir podatkov za plačilne informacije je POPSV oziroma OPSV, rok plačila na UPN je 20. v mesecu za pretekli mesec. Če je OPSV oziroma popravek OPSV oddan po roku za plačilo prispevkov za socialno varnost, se pri pripravi plačilne informacije kot rok plačila izpiše tekoči datum - datum oddaje OPSV.
|
|
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar je glede na določbe ZDavP-2 prepozno. Davčni organ namreč mora že pri izdaji odmerne odločbe razpolagati z vsemi podatki, relevantnimi za odmero dohodnine, tako da uveljavljanje davčne olajšave in stroškov v zvezi z delom v konkretnem primeru v bistvu predstavlja novo dejstvo, ki pa ga v pritožbi ni več mogoče uveljavljati.
Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je izjemo, ki jo ZDavP-2 pozna glede uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, mogoče uveljavljati tudi v pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker je zakonodajalec to možnost dopustil le v zvezi z navedeno olajšavo, očitno ni bil namen zakona, da se ta možnost prizna tudi glede drugih olajšav.
|
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
|
Pri prodaji med povezanima družbama je mogoče sprejeti s tem poslom določeno transakcijsko vrednost kot carinsko vrednost le, kolikor je s prej predvidenimi načini vrednotenja mogoče ugotoviti, da povezanost med družbama ni vplivala na transakcijsko vrednost, torej da je ta približno enaka vrednosti cene na enoto blaga, po kateri se blago proda nepovezanim osebam, kar vse pa mora dokazati deklarant.
|
Stanje knjigovodske evidence se v celoti ujema s podatki o neporavnanih obveznostih tožnice, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu in zato sodišče tožničinim pritožbenim trditvam o domnevnih plačilih neporavnanih obveznosti ne sledi.
|
S tem, ko je tožnica zoper odločbo vložila pritožbo, ta sicer ni postala pravnomočna, je pa izvršljiva in s tem izvršilni naslov, na katerem, med drugim, temelji izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
|
Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.
|
Iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki na splošno določa vsebino davčne napovedi.
|
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
|
Revident v konkretnem davčnem upravnem postopku, ki ni kaznovalne narave, ne more utemeljiti kršitve domneve nedolžnosti in privilegija zoper samoobtožbo iz 27. oziroma 29. člena Ustave, saj ga kot kazenskopravni ustavni procesni jamstvi v tem postopku ne varujeta. Tudi sicer je obravnavani privilegij dan le fizičnim osebam. Izjava stranke kot dokazno sredstvo (188. člen ZUP), je od pričanja bistveno drugačna v tem, da je subsidiarno, zaradi take narave dokaza pa je izjavo stranke mogoče izvesti le na predlog same stranke oziroma ob njenem (izrecnem ali konkludentnem) soglasju na pobudo uradne osebe, ki vodi postopek. Ob tem pa je zaradi manjše kvalitete dokaza posebej poudarjena ocena verodostojnosti dane izjave po načelu proste presoje dokazov (drugi odstavek 188. člena ZUP).
Stranka lahko po ZUP podaja svoje izjave le po svoji volji, če pa jih, mora govoriti resnico.
Za možnost posega v pravico do poštenega postopka iz 22. člena Ustave bi...
|
Iz davčnih predpisov ne izhaja opredelitev navideznega pravnega posla, gre pa za institut obligacijskega prava, zaradi česar je za določitev njegove vsebine treba uporabiti razlago, ki se je oblikovala na civilnopravnem področju. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v davčnih zadevah izhaja, da je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino. Stranki želita le navzven prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa za njiju. To pa pomeni, da mora med strankama obstajati soglasje, da bosta navzven izrazili voljo, ki naj pri drugih ustvari zmotno predstavo o nastalem pravnem poslu.
|