Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obračun trošarine iz zgornjega odstavka se davčnemu organu ne predloži, če je znesek trošarine, ki bi jo bilo treba obračunati, nižji od 10 evrov. V tem primeru se v zapisniku o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret, ki se predloži na obrazcu »Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak oziroma cigarete« navede, da je znesek trošarine nižji od 10 evrov.
Dne 1. 3. 2017 se bodo zvišale cene cigaret navedenih v » Pripomočku za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete z dne, 28. 2. 2017«, ki je dosegljiv na spletni strani FURS. Razpredelnica s starimi in novimi DPC cigaret ( Seznam drobnoprodajnih cen cigaret) se prav tako nahaja na spletni strani FURS.
Glede na navedeno, morajo zavezanci opraviti popis zalog cigaret na dan 28. 2. 2017 in pristojnemu finančnemu uradu dostaviti zapisnik o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret, ki se predloži na obrazcu » Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak oziroma cigarete« do 15. 3. 2017. Obveznost za plačilo razlike trošarine za znesek, ki je enak ali višji od 10 evrov, zapade v plačilo na dan 29. 4. 2017. Ker je to sobota, se rok za navedeno plačilo v skladu s 45. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno...
|
Obveščamo vas, da je od 22. februarja 2017 osebam, ki prejemajo in odpremljajo trošarinske izdelke v skladu z 29. in 30. členom Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1), preko IS E-TROD omogočena predložitev:
- dokumenta Napoved prejema pošiljke iz druge države članice (TRO-NAP), s katerim prejemnik trošarinskih izdelkov v Sloveniji davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice, napove prejem pošiljke trošarinskih izdelkov, ki so bili že sproščeni v porabo v drugi državi članici in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. Poleg dokumenta TRO-NAP prejemnik tovrstnih trošarinskih izdelkov predloži davčnemu organu v višini predvidenega trošarinskega dolga, ki ga izračuna na dokumentu TRO-NAP, instrument zavarovanja plačila trošarine oziroma plača predvideni trošarinski dolg na prehodni carinski podračun (vrsta plačila se označi tudi na dokumentu TRO-NAP). Najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, nato prejemnik trošarinskih izdelkov preko IS E-TROD nato predloži še ustrezen obračun za trošarine;
- in dokumenta Napoved odpreme pošiljke v drugo državo članico (TRO-NAO), s katerim pošiljatelj trošarinskih izdelkov napove davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov, odpremo trošarinskih izdelkov, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji in nastane obveznost za obračun trošarine v namembni državi članici.
|
|
|
Obveščamo vas, da je pristojni organ Republike Italije sporočil, da bodo pri vseh zahtevkih za vračilo DDV (obrazec VATR APP), vloženih od vključno 16. 2. 2017 dalje zahtevali obvezno prilogo – kopije vseh računov, na podlagi katerih davčni zavezanci zahtevajo vračilo DDV v njihovi državi. V primeru, da davčni zavezanec k zahtevku ne bo priložil vseh prilog, bo pristojni organ Republike Italije zahtevek zavrnil zaradi tehnične napake na obrazcu VATR-APPE.
|
|
|
|
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 1/17 (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/17 z dne 15. 2. 2017). V skladu z določbami drugega odstavka 28. člena se Konvencija uporablja: - v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja 2017 ali po njem,
- v zvezi z drugimi davki za davke, obračunane za obdobje, ki se začne 1. januarja 2017 ali po njem.
|
Obveščamo vas, da je na spletni strani eDavki objavljena nova različica programa Silvester Fineus 8.0.0.6.
Verzija 8.0.0.6 je na voljo za pripravo obračunov za obdobja obračuna od vključno 1.1.2016 dalje. Priprava in vložitev obračuna pripravljenega na tej verziji je preko eDavkov možna od 16.2.2017 dalje.
Spremembe glede na verzijo SF 7.0.0.4:
Priloga 1 je dopolnjena v delih:
II. Osnovni podatki o zavezancu,
V. Izračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (dejanski),
VII. Sprememba načina ugotavljanje davčne osnove v naslednjem davčnem obdobju.
Dopolnjena je pomoč za izpolnjevanje spremenjenih prilog.
Dodani sta novi Priloga 3 – Bilanca stanja in Priloga 4 – Izkaz poslovnega izida, ki se uporabljata za obdobja od 1.1.2016 dalje. Oddaja obeh prilog je sedaj omogočena v sklopu davčnega obračuna in jih ni več potrebno vlagati kot prilogo oz. lastni dokument (.pdf) k obračunu.
Spremenjene so tudi: Priloga 7a Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje, Priloga 10 Podatki v zvezi z olajšavo za donacije in Priloga 13a Razmejitev osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji in izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2.
Priloga 4 (samoprijava) po Pravilniku o izvajanju ZDavP je spremenjena in se imenuje Obrazec Samoprijava-1. Za obdobja obračuna, ki se začnejo od 1.1.2016 dalje, je omogočena tudi vložitev obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi 140.a člena ZDavP-2.
Zakonske podlage, ki jih (dodatno) upošteva program te različice SF 8.0.0.6:
• (DDD) Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 100/15 z dne 23. 12. 2015),
• (DDD) POPRAVEK Pravilnika o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in...
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 21: Kako pridobimo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov?
- Vprašanje 22: Kako prevzamemo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov?
FURS mobilna Mini blagajna (1. izdaja)
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 45: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika velja tudi za šole, ki so identificirane za namene DDV, za prodajo izdelkov na šolskih bazarjih?
- Vprašanje 46: Ali mora prodajalec na izdanem računu kupcu identificiranemu za namene DDV, na računu navesti identifikacijsko številko kupca?
Računi (1. izdaja)
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 32: Kdaj lahko preneha identifikacija za DDV davčnemu zavezancu – kmečkemu gospodinjstvu, ki je bilo v letu 2016 identificirano za namene DDV po uradni dolžnosti?
- Vprašanje 33: Identifikacija tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, ki ima v Sloveniji registrirano dejavnost samostojnega podjetnika (s.p.) in začasno prebivališče?
Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV (1. izdaja)
|
V skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZKDPZJU se znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jo za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, ne glede na določbe ZDDPO-2, delodajalcu ne prizna kot odhodek in tudi ne kot davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb.
Davčna obravnava premij za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence
|
Če zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo ugotovljeni prihodki in odhodki na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V zadevi ni sporno, da je tožnik preprodajal prehranska dopolnila, kar v konkretnem primeru pomeni, da davčni zavezanec prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki. V zadevi bi bilo torej treba po presoji sodišča upoštevati ne le 76. in 77. člen ZDavP-2, pač pa tudi načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti, ki jih določajo 4., 5. in 6. člen ZDavP-2 ter v kolikor se ugotovi, da so podani pogoji za oceno davčne osnove, le-to opraviti v smislu 12. člena ZDDPO-2 tako za prihodke kot tudi za odhodke.
|
V določbah 62. in 63. člena ZDDPO-2 je glede odprave dvojnega obdavčenja uzakonjena metoda navadnega odbitka. Namen navedene metode je v tem, da Slovenija rezidentu ne prizna znižanja davčne obveznosti (ali vračila) od tujih dohodkov v višjem znesku, kot znaša davčna obveznost od tujih dohodkov v Sloveniji. Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po določbah ZDDPO-2 pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Odbitek davka po navedeni metodi je mogoč le, če so tuji dohodki v bruto znesku vključeni v davčno osnovo. Določba 67. člena ZDDPO-2 pa znesek odbitka dodatno omeji z višino siceršnje davčne obveznosti v davčnem obračunu rezidenta v Sloveniji.
|
Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže tudi v primeru, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
|
V danem primeru je pravilno uporabljen tretji odstavek 135. člena ZDavP-2, ki govori o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, povezan z dejstvom, da se sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči v primerih, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora, ki ga je drugostopni organ v svoji odločbi tudi pojasnil. Po mnenju sodišča je bilo tožniku omogočeno sodelovanje v postopku, saj je bil o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora obveščen, pa se ga ni udeležil in je naslednji delovni dan (ponedeljek) pri davčnem organu podal izjavo. Pripomb na zapisnik z dne 19. 1. 2013 ni podal, čeprav je to možnost nesporno imel. Trditev, da sobota zvečer ob 21. uri za tožnika, ki je že v zrelih letih, ni razumen čas inšpiciranja, in da mu iz tega razloga ni mogoče očitati kršitve predpisov, navedenih v izpodbijani odločbi, ne vzdrži resne in na pravni podlagi utemeljene presoje.
|
Za kvalificirano podjetniško dejavnost je odločilno, da se opravlja trajno in ne priložnostno, da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo nato tudi samostojno opravlja. Pri tem pa uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Omenjenih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje. Dohodkov doseženih na podlagi sklenjenih spornih pogodb tako tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. oziroma 36. členu ZDoh-2.Okoliščine, ki so privedle do sklepanja spornih pogodb po mnenju sodišča niso bistvene za obdavčitev, saj je naloga davčnega organa, da v zadevi odloči v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi. Ti pa v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 določajo, da se vzpostavljena razmerja oziroma opravljena izplačila presoja po vsebini in ne na podlagi formalne opredelitve...
|
Po določbi 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih iz 68. člena istega zakona pozvati davčnega zavezanca, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga, kar se je zgodilo v danem primeru.V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno obrazložen. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča...
|
Po 77. členu ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Možno je tudi dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi, torej tudi z lastno izjavo. Določba velja tudi za fizične osebe. Te morajo skladno z 41. členom ZDavP-2 dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša. Glede starejših relevantnih dogodkov mora skladno z ustaljeno sodno prakso davčni zavezanec ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven.S pooblastilom za diskrecijsko odločanje zakonodajalec pooblasti upravni organ, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja uporabi veljavno pravno normo, ne da bi mu veljavni pravni red vnaprej določil vsebino konkretne odločitve. Kolikor tožnica z navedbami o...
|
Nalaganje odpadkov na odlagališče ob upoštevanju vseh dejstev, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavlja obvezujočega dogodka, iz katerega bi izhajala sedanja obveznost (odvoza odpadkov na sežig). Da zatrjevana sedanja obveznost ni pravna v smislu SRS 10.36 č) med strankama ni spora. Odvoz odpadkov na sežig pa po presoji sodišča tudi ni posredna obveznost po SRS 10.36 d) in MRS 37.17. Pretekli dogodek (odlaganje odpadkov na odlagališče) namreč ni dogodek, ki bi povzročil utemeljeno pričakovanje drugih strank, da bodo odpadki odpeljani na sežig. Po MRS 37.18 računovodski izkazi obravnavajo finančno stanje podjetja konec poročevalskega obdobja in ne možno stanje v prihodnosti. Zato se ne pripozna nikakršna rezervacija za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti.V obravnavanem primeru ne gre za obveznost, ki bi izhajala iz že odloženih odpadkov, temveč za poslovno odločitev, da se, zaradi sproščanja prostora na odlagališču za...
|