V konkretnem postopku je bil ugotovljen obstoj zlorabe in tožniku je mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da gre za transakcije, katerih namen je zloraba pravic. Računi in njihovo plačilo še ne izkazujejo resničnost dobave vozil, ki so oproščene plačila DDV. Tožnik tudi ni pojasnil ekonomske logike obravnavanih poslov. Davčni zavezanec z verodostojnimi listinami ni izkazal, da izpolnjuje pogoje, predpisane v 1. točki prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za oprostitev plačila DDV.
|
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
|
Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega...
|
V petek, 7. aprila 2017, so uslužbenci mobilnega oddelka Finančne uprave RS (FURS) izvajali finančni nadzor vstopnih vozil in potnikov na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Pri pregledu osebnega avtomobila znamke Peugeot 307, ki ga je vozil državljan Črne gore, so ugotovili, da je bilo podvozje vozila predelano z namenom ustvarjenega dodatnega, skritega, prostora za tihotapljenje blaga. Zaradi utemeljenega suma tihotapstva so opravili preiskavo prevoznega sredstva, pri kateri so v dvojnem dnu vozila našli 32 paketov rjave barve v skupni teži 30 kilogramov. S preliminarnim testom posušenih delcev rastlin, ki so se nahajali v enem od paketov, so ugotovili, da se v njih nahaja prepovedana droga marihuana. Vozilo so zavarovali in o ugotovitvah obvestili Policijo, ki je prevzela nadaljnji postopek preiskave vozila in druge naloge v predkazenskem postopku. Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je državljan Črne Gore storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186. členu, KZ-1), s tem, ko je neupravičeno, zaradi prodaje, prenašal prepovedano drogo konoplja, je bila moškemu odvzeta prostost. 46-letnika so v nedeljo, 9. aprila, privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je odredil pripor. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let.
|
Izvajalec zdravstvene storitve mora naročniku storitve – pacientu izdati račun za opravljeno storitev, ne glede na to, kdo je plačnik teh storitev in kdaj jo plača.
Obveznost izstavitve računov za zdravstvene storitve, št. 4230-193/2017-2, 10. 4. 2017
|
|
Vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdajo upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva, v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
|
Tožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
|
|
|
|
V zadevi ni sporna sama višina obdavčitve niti ugotovitve glede predmeta obdavčitve, temveč je sporen namen uporabe predmetnega plovila in sicer ali se uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti ali pa za zasebne namene. Po 4. členu ZDVP je davčni zavezanec lastnik plovila, ki je kot tak evidentiran v davčni evidenci iz 9. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je finančni organ po uradni dolžnosti ugotovil davčno obveznost za sporno obdobje. Ugotovitev davčne obveznosti izhaja iz podatkov konkretnega vodnega plovila (dolžina predmetnega plovila je 13,40 metrov in ima 36,8 kilovatov moči), kot seštevek splošnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila.
|
Ker tožnik v predpisanem roku davčnega dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in DDV ni pravočasno poravnal, je prvostopenjski organ v skladu s prvim odstavkom 143. člena ZDavP-2 izdal sklep o davčni izvršbi.
|
V navedenem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik rabljena osebna vozila, ki jih je pridobil po nizki ceni in jih popravil, komisijsko prodajal v svojem imenu in tudi v imenu svojih sorodnikov. Tožnik je vozila nabavljal poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil. Prav tako je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je dejansko sporne posle izvedel tožnik sam in ne njegovi sorodniki. Zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV in posledično za relevantno obdobje naloženo plačilo akontacije dohodnine.
|
V predmetni zadevi je davčni organ na podlagi 3. člena, 4. člena in 6.aa člena ZDMV in na podlagi tožnikove napovedi z dne 18. 3. 2014 tožniku za motorno vozilo odmeril DMV. Pritožbeni organ je tožniku pravilno pojasnil, da je za uvrstitev izdelkov v posamezne tarifne številka KN pristojen carinski organ in da bi lahko v primeru, če bi bila uvrstitev motornega vozila v posamezno tarifno številko KN sporna, zahteval od carinskega organa pojasnilo oziroma informacijo o uvrstitvi predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Tožnik pa od pristojnega carinskega organa ni zahteval pojasnila oziroma informacije o uvrstitvi v tarifno številko KN. Davčni organ je v odmernem postopku glede na svoje zakonsko določene pristojnosti po presoji sodišča pravilno pridobil mnenje Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014.
|
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, na katerem temelji izpodbijana odločitev se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Pogoj za odmero davka na tej podlagi je torej ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene...
|
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemniki računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element kot razlog zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV je oblika pravnega standarda,...
|
Razloge za zavrnitev tožnikovega predloga za izrek ničnosti odločbe z dne 16. 11. 2009, s katero je bil tožniku dodatno odmerjen DDV in mu naloženo plačilo zneska 125.821,00 EUR, je prvostopenjski organ pojasnil in utemeljil na način, da jih je mogoče preizkusiti. Navedel je pravilno pravno podlago in pojasnil razloge, zaradi katerih je ocenil, da pogoji za izrek ničnosti v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Tudi po presoji sodišča gre za izrek, ki je jasen, nedvoumen, in ga je tudi mogoče izvršiti.Kršitve pravice do vpogleda v spis (82. člen ZUP) v tem postopku niso izkazane ter jih sodišče tudi kot pavšalne zavrača. Iz obrazložitve toženke (stran 8) izhaja, da je bilo tožniku omogočeno, da opravi vpogled v spis in preslika dokumente, kot je želel, še pred iztekom pritožbenega roka, vendar te možnosti ni izkoristil.
|
Od tožnika se utemeljeno pričakuje, da bi moral pri sklepanju posla tiskanja in distribucije letakov ravnati z skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in za svoje posle predložiti tudi listinske dokaze, npr. ponudbe za posel, prevzemne zapisnike, dobavnice ipd. Ni namreč v nasprotju s pravom EU zahtevati od tožnika, da vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da sta mogoča uporaba DDV in nadzor davčnega organa. Zahteva, da naj vsak davčni zavezanec v zvezi s tem spoštuje tudi vse nacionalne računovodske predpise, če ne presega to, kar je potrebno za dosego ciljev pravilnega pobiranja davka in preprečevanja goljufij, ni neskladna s pravom EU. Tožnik v postopku ni predložil nobenih dokazil, da ga je izvajalec seznanil z obliko in vsebino letakov pred tiskanjem in distribucijo, kot je bilo dogovorjeno in da je pred tiskanjem in distribucijo potrdil obliko in vsebino. Iz dejanskega stanja izhajajo razhajanja glede dimenzij letakov, ki jih je tožnik dogovoril v pogodbah v...
|
Tožnik ni izkazal relevantnih okoliščin za oprostitev dobave znotraj EU, saj tožnik ni predložil dokazil, da je bilo blago odposlano in odpeljano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev plačila DDV. Po presoji sodišča v predmetni zadevi tudi ne gre za prekoračitev načela sorazmernosti, ampak gre za utemeljen očitek tožniku, da v postopku ni z dokazili izkazal vsebinskih okoliščin, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da je bilo blago, ki je predmet tega postopka, odpeljano ali odposlano v drugo državo članico, v konkretnem primeru na Slovaško in v Avstrijo. Prodajalec blaga oz. dobavitelj pa je tisti, ki mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v državi članici odhoda blaga.Tožnik je kot dobavitelj blaga v drugo državo članico, ki uveljavlja oprostitev za transakcije znotraj Unije, tisti, ki je dolžan predložiti dokaze, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije na način, kot to določa nacionalna...
|
Od vseh gospodarskih subjektov se pričakuje enaka skrbnost pri vodenju poslov. V primeru davčnih zavezancev, ki so povezane osebe (tudi, če gre za ožje družinske člane) pa je potrebno medsebojne posle presojati tudi s stališča tržnih zakonitosti ter, ali bi takšne posle sklepali pod takšnimi pogoji tudi poslovni subjekti v primeru, če ne bi šlo za povezani osebi. Tožniku ne gre očitek, da je pri obravnavanih poslih sodeloval s posrednikom (v danem primeru z družbo A. d.o.o., kjer je bil direktor in edini lastnik tožnikov sin), marveč, da se ni pozanimal o dobaviteljih, o ceni in kvaliteti, plačilnih pogojih, nudenju garancij, glede na to, da je šlo za posle večjih vrednosti.Sklepanje poslov in dobava blaga oz. storitev je proces, ki ga spremljajo pisne listine, s katerimi se izkazuje resničnost poslovnih dogodkov in uveljavlja garancija. Tožnik pa davčnemu organu v zvezi z nabavljenimi kmetijskimi stroji in opremo ni predložil nobene listine in tudi...
|