Inšpektor ima na podlagi 18. člena ZDS-1 oziroma 14. člena ZFU pravico pri svojem delu zbirati in pridobivati podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za odkrivanje kršitev davčnih predpisov. Tako ZDavP-2 kot ZFU dajeta davčnemu organu široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek za namene pobiranja davkov. V zaupnem razmerju med odvetnikom se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Obstoj posebnih indicev za to, da inšpektor pridobiva podatke od tretjih oseb (institucij in fizičnih oseb), se po zakonu ne zahteva. Dovolj je ocena inšpektorja, da so oziroma da bi bili podatki za izvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko koristni, in sicer tako v smislu njihovega zbiranja kot v smislu preveritve že zbranih podatkov.Ni spora o tem, da so bile odvetniške storitve opravljene, stroški zastopanja priznani ali vsaj priglašeni ter knjiženi...
|
Fizične osebe lahko vložijo zahtevek za vračilo do 30. junija 2017 na obrazcu TRO-A.
|
Obveščamo vas, da smo v zvezi dostavo informacij o finančnih računih pripravili Tehnično navodilo o obliki in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS (Tehnični protokol) , ki podrobneje definira obliko in način dostave informacij v skladu z Navodilom o dostavi (priloga 20 Pravilnika o izvajanju ZDavP-2). V dokumentu so definirani obvezni formati posameznih podatkov, obvezna poimenovanja, veljavne kombinacije podatkov, veljavni scenariji dostave, potrjevanje sprejema podatkov na strani FURS ter način oddaje CRS sporočil s strani tretjih oseb.
|
|
V revizijskem postopku pa Vrhovno sodišče bistvenih kršitev pravil postopka v upravnem sporu ne presoja po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi po uradni dolžnosti v reviziji ne ugotavlja dejstev, ki obstoj procesne kršitve dokazujejo.V 12. členu ZDDPO-2 ne določa materialnopravnih pogojev in kriterijev za presojo, ali gre v določenem primeru za davčno priznan ali nepriznan (prihodek ali) odhodek, temveč predpisuje splošni način ugotavljanja davčne osnove - ob upoštevanju izkaza poslovnega izida oziroma ustreznega letnega poročila - in torej primarni način ugotavljanja upoštevnega dejanskega stanja. Splošno uveljavljena ter zakonsko utemeljena obveznost vodenja ustreznega knjigovodstva oziroma računovodstva ob spoštovanju določenih standardov (SRS) je razumna in nesporna, saj je povezana z izpolnjevanjem zahtev poštenega in preglednega poslovanja, ki veljajo za vse poslovne subjekte. Zato tudi obravnavani davčni ugotovitveni postopek...
|
Revidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
|
Subjektivni element (ki je pravni standard, ki določa, kdaj je treba šteti, da je prejemnik računa vedel ali moral vedeti za zlorabo sistema DDV s strani izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta v dobavni verigi) je izkazan, če je ugotovljeno, da je davčni zavezanec prav pri poslovanju s subjekti, ki so neposredno izvedli zlorabo sistema DDV, brez razlogov oziroma brez razumnih razlogov odstopil od svoje siceršnje utečene poslovne prakse. Če namreč zgolj z nedobrovernimi dobavitelji posluje drugače, kot s svojimi ostalimi poslovnimi partnerji, pri tem pa razumno ne pojasni razlogov, zakaj je prav v teh primerih odstopil od svoje poslovne prakse, ima tak davčni zavezanec običajno tudi resničen subjektivni odnos do zlorabe sistema DDV. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj.
|
Kljub temu, da revident v tej zvezi trdi, da so razlogi izpodbijane pravnomočne sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju oziroma, da je o odločilnih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami, s čimer smiselno zatrjuje kršitvi po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi s 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, z obširnimi navedbami v II. točki revizije po vsebini izključno nedovoljeno polemizira s celotno dokazno oceno sodišča prve stopnje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Breme nasprotnega dokazovanja pa je na davčnem zavezancu, saj je on tisti, ki v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazuje, da je davčna osnova nižja.
|
Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavljal predizpolnjene obračune in jih odlagal zavezancem elektronsko preko portala eDavki. To bo davčni organ naredil najkasneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Če boste oddali obračun prispevkov do 9. dne v mesecu, davčni organ za vas ne bo sestavil in odložil predizpolnjenega obračuna na eDavke.
Več o tem, kdaj in kako lahko zavezanec dela z novo funkcionalnostjo, si lahko ogledate v posnetku Predizpolnjevanje obračuna prispevkov za socialno varnost.
|
|
|
|
|
Rezidenti države pogodbenice (4. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
Opomba:
Dokument Rezidenti države pogodbenice (3. izdaja) se preklicuje in je nadomeščen z dokumentom Rezidenti države pogodbenice (4. izdaja) z veljavnostjo od 1. 1. 2017. Več informacij najdete v dokumentu Obrazložitev izvajanja določbe drugega odstavka 7. člena ZDoh-2 .
|
|
Obveščamo Vas, da je oddaja obrazcev DDV-O, VIES-KP in PD-O sedaj omogočena.
|
Do predložitve davčnega obračuna DDPO za koledarsko leto 2016 davčni zavezanec plačuje obroke akontacije za leto 2017 (obrok akontacije za januar in za februar 2017, z rokom za plačilo 10. 2. 2017 in 10. 3. 2017) v nespremenjeni višini, torej v višini obroka, ki je bil izračunan v davčnem obračunu DDPO za leto 2015, če ni bila višina obroka kasneje spremenjena z odločbo na podlagi vloge zavezanca za spremembo višine obroka ali na podlagi v postopku nadzora izdane odmerne odločbe za DDPO za leto 2015.
V davčnem obračunu DDPO za leto 2016 bo izračunana nova višina letne akontacije za leto 2017 na podlagi zneska davka za leto 2016 in z upoštevanjem nove, 19 odstotne stopnje davka, in posledično nova višina obroka akontacije za leto 2017. Po predložitvi davčnega obračuna za leto 2016 zavezanec plačuje obroke akontacije za leto 2017 v novi višini, razliko v višini akontacije za že dospele obroke akontacije pa mora zavezanec plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Če pa bo višina akontacij na podlagi davčnega obračuna DDPO za leto 2016 manjša, se bodo preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije davčnemu zavezancu vrnila v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna.
Primer:
Če bo davčni zavezanec v davčnem obračunu DDPO za leto 2016 izračunal novo, višjo višino obroka akontacije za leto 2017 kot pa jo je plačal za mesec januar in februar 2017, in bo ta obračun oddal v mesecu marcu 2017, potem bo moral zavezanec razliko do nove višine obroka za oba meseca plačati skupaj z obrokom akontacije za mesec marec 2017 do 10. 4. 2017.
Če pa bo zavezanec imel v letu 2017 nižji obrok akontacije ali ga celo ne bo imel, potem mu bo Finančna uprava razliko za že plačane obroke akontacije za januar in februar 2017 vrnila v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna DDPO oziroma bo s tem preplačilom pobotala morebitni davčni dolg...
|
FURS mobilna Mini blagajna je mobilna aplikacija, ki omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Za uporabo FURS mobilne aplikacije miniBlagajna potrebujemo namensko digitalno potrdilo, saj je z njim povezan vsak izdan gotovinski račun. FURS je pripravila in objavila dva posnetka, ki prikazujeta, kako pridobimo namensko digitalno potrdilo in kako ga prevzamemo.
Posnetek z naslovom Pridobitev namenskega digitalnega potrdila prikazuje, kako lahko preko sistema eDavki naročimo Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. V posnetku z naslovom Prevzem namenskega digitalnega potrdila pa je prikazano, kako lahko preko sistema eDavki prevzamemo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov.
|
FURS mobilna Mini blagajna je mobilna aplikacija, ki omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Za uporabo FURS mobilne aplikacije miniBlagajna potrebujemo namensko digitalno potrdilo, saj je z njim povezan vsak izdan gotovinski račun. FURS je pripravila in objavila dva posnetka, ki prikazujeta, kako pridobimo namensko digitalno potrdilo in kako ga prevzamemo.
Posnetek z naslovom Pridobitev namenskega digitalnega potrdila prikazuje, kako lahko preko sistema eDavki naročimo Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. V posnetku z naslovom Prevzem namenskega digitalnega potrdila pa je prikazano, kako lahko preko sistema eDavki prevzamemo namensko digitalno potrdilo za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov.
|
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava, uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
|
Zaradi razveljavitve Direktive Sveta 2003/48/ES (t.i. Obrestna direktiva), se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2J črtal 348. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ki je urejal izdajo potrdila o davčnem rezidentstvu za namene uveljavljanja izjem od davčnega odtegljaja od prihrankov v obliki plačil obresti. S prehodno določbo 68. člena ZDavP-2J je bilo določeno, da se 348. člen ZDavP-2 uporablja še do 31. 12. 2016.
Finančni urad Kranj je bil na podlagi sprejetega dogovora pristojen za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu iz 348. člena ZDavP-2 za namene uveljavljanja izjem od davčnega odtegljaja v državi Avstriji v skladu s 13. členom Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Zaradi razveljavitve Obrestne direktive ter spremembe in dopolnitve ZDavP-2 FU Kranj od 1. 1. 2017 dalje ne izdaja več navedenih potrdil o davčnem rezidentstvu za namene uveljavljanja izjem od davčnega odtegljaja od dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti.
|