Išči

Pravice plačnikov davkov v Sloveniji - TAXPAYERS RIGHTS in SLOVENIA

Spoštovani, vse pravice plačnikov davkov, kot so opisane v tem prispevku, so opredeljene v Ustavi Republike Slovenije (in Listini EU o temeljnih pravicah, Evropski konvenciji za človekove pravice ipd.). Slovenija nima uvedenega Kodeksa pravic plačnikov davkov (in določene pravice udejanja pomanjkljivo), zato je sistematika PPD na našem spletnem mestu urejena po kanadskem modelu. Zato (ker imamo težave na nivoju zakonov in na nivoju izvjanja zakonov) lahko določene pravice (npr. p. do zasebnosti) udejanjamo zgolj na podlagi vložitve pravnih sredstev.

Link: KODEKS ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV ZDSS, ki ga je sprejela Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije
s ciljem spodbujanja odločevalcev pri nas, da zberejo pogum in uvedejo Kodeks - tudi za slovenske plačnike davkov.

 

Za funkcionalnost strani
uporabljamo piškotke,
ki ne hranijo osebnih podatkov.

Nekateri piškotki so bili
morda že servirani
v skladu z zakonodajo.

Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo.
Želim več informacij
Kandidatura za Varuha za človekove pravice
Franc

Kandidatura za Varuha za človekove pravice

Načelo dobre uprave zahteva dejanja, ne izgovorov

Obveščam vas, da sem, mag. Franc Derganc, dne 7. 11. 2025 sprejel kandidaturo Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije za funkcijo Varuha človekovih pravic, skladno z objavo v Uradnem listu RS z dne 25. 4. 2025.

 

A.

1. Program kandidata za varuha Derganc Franc V 4.0 z dne 2.12.2025 (dopolnjeni KPI za javno-dajatvene postopke, priloga 6.1) in osnutek knjige v nastajanju - "Ko država gre predaleč - V3" in primer odgovora kandidata na vprašanje:

  1. Ko varovanje pravic ne varuje več človeka.
  2. V multipolarnem svetu ne potrebujemo novih pravic, temveč skupni okvir, ki varuje pogoje in otroke kot prihodnost vseh pravic.
  3. Morda težava ni v tem, da svet ne posluša Zahoda, temveč v tem, da Zahod ukinja pogoje, da bi sploh še imel prihodnost.

 

Starejše verzije programa:

 

2. Vprašalnik o programu - namen izboljšava programa z vidika dejanskega udejanjanja človekovih pravic v praksi (vprašalnik lahko izpolnijo tudi drugi deležniki - izpolnjen vprašalnik pošljite na info@taxin.si)

 

3. Povzetek programa - za Poslance Državnega zbora

4. Članki v nastajanju:

 

1. Primer ravnanj, ko in če varovanje človekovih pravic ni ustretno presojano (če bi že imeli Zakon odobri upravi....) in lahko nastopijo ravnanja, ki niso skladna, po razumevanju avtorja, z našo ustavo.  Primer izredne odpovedi G.K., dr. med., odpira dve medsebojno povezani vprašanji, ki presegata individualni spor in segata v samo jedro razumevanja pravne in socialne države.

Prvič, gre za vprašanje, ali je dopustno, da postopek izredne odpovedi zasebnega delodajalca povzroči takojšnjo izgubo ključnih socialnih pravic brez kakršnekoli odločbe državnega organa in s tem ustvari socialni vakuum še preden je preverjeno, ali so očitki sploh utemeljeni. Takšna ureditev sproža resne dvome z vidika človekovih pravic zaposlenih v zdravstvu in v delovnih razmerjih nasploh. Članek v pripravi:

1. Naslov: IZREDNA ODPOVED KOT SPROŽILEC “VAKUUMA SOCIALNIH PRAVIC”: PRAVNA NARAVA OBRAZCA M-2 IN USTAVNI TEST SORAZMERNOSTI - Povezava do članka: kliknite tukaj. Podnaslov: KO DRŽAVA GRE PREDALEČ – KO ZARADI UVELJAVLJANJA PRAVIC DELODAJALCA ALI DELAVCA PRIDE DO NESELEKTIVNEGA POSEGA V Z USTAVO ZAGOTOVLJENE SOCIALNE PRAVICE DELAVCA

2. .Ko sistem sankcionira človeka (pravna analiza za potrebe zgornjega članka).

 

Drugič, v konkretnem primeru gre – po splošno dostopnih informacijah – za zdravnika in inovatorja, katerega operativne tehnike naj bi dokazano skrajšale okrevalne dobe pacientov. Začasna prekinitev njegovega dela je povzročila dodatne čakalne vrste in prestavljanje obravnav, kar pomeni neposreden poseg v pravico pacientov do dostopnega in pravočasnega zdravstvenega varstva ter odpira vprašanje sistemske odgovornosti institucij, ki upravljajo z javnim zdravstvom.

Dodatno pa primer odpira tudi vprašanje razmerja med pravico posameznika do zasebnosti in dostojanstva ter pravico javnosti do informiranosti, zlasti kadar gre za postopke, ki imajo pomembne posledice za širši krog pacientov in delovanje javnega zdravstvenega sistema. Pri tem je nujno zagotoviti, da javna komunikacija ne prehaja meje v osebno diskreditacijo ali prejudiciranje, temveč ostane osredotočena na sistemska vprašanja in varstvo pravic vseh vpletenih.

Ob tem izrecno poudarjam, da navedeno v ničemer ne posega v pravico delodajalca, da ob spoštovanju zakona, pisnih pravil in ustavnopravnih načel ugotavlja morebitne kršitve ter uvede ustrezne postopke. Vendar pa odločanje o prenehanju socialnih pravic ne more biti prepuščeno zasebnemu subjektu (delodajalcu) brez predhodne odločbe države - seveda napisano predstavlja zgolj mnenje avtorja tega sestavka.

Zato sledita dva strokovna članka, ki problem obravnavata vsak z lastnega vidika: prvi s perspektive človekovih pravic zaposlenih in pravne države, drugi pa z vidika pacientov in sistemske odgovornosti zdravstvenih institucij. Oba prispevka predlagata tudi nujne ukrepe ZZZS, zdravstvenih zavodov in nadzornih organov.

 

2. Notranja hipokrizija protikorupcijske ureditve Evropske unije - Preventiva brez instrumentov in neenako varstvo javnih sredstev

EU poudarja preventivo in integriteto, vendar pri varstvu domačih javnih sredstev ne zagotavlja primerljivih instrumentov nadzora in sankcioniranja kot pri zaščiti sredstev EU. Nastaja sistemska asimetrija, kjer so manjše zlorabe EU sredstev strožje obravnavane kot večje zlorabe nacionalnih proračunov. To spodkopava zaupanje davkoplačevalcev in načelo enakega varstva javnega interesa.

3. Ko titula »družini prijazno podjetje« spremeni obraz – in izvaja nehumane postopke (odpusti delavca s pomočjo "sporazumne prekinitve delovnega razmerja" s prevaro) - Kako bi se izid v konkretnem primeru spremenil, če bi uvedli standard družbeno odgovornega podjetja z vidika človekovih pravic

Primer razkriva razkorak med formalnimi certifikati in dejanskimi praksami, kjer se zlorablja institut sporazumne prekinitve delovnega razmerja. Uvedba standarda družbeno odgovornega podjetja, utemeljenega na človekovih pravicah, bi zagotovila merljive obveznosti, nadzor in odgovornost vodstva. Izid bi se spremenil z močnejšo procesno zaščito delavca in jasnimi sankcijami za nehumane prakse.

4. "Ko država gre predaleč" - modu knjige, narejene za EU27 (testno za sosednje države) in Pravilnik o ditribucije knjige "Ko država gre predaleč" s ciljem, da knjigo (priročnik kako do pravic) dobijo vse ranljive skupine brezplačno.

Knjiga je zasnovana kot praktičen priročnik za uveljavljanje pravic v razmerju do države ter kot prenosljiv referenčni vsebinski model za države EU27 in sosednje države. Poseben pravilnik o distribuciji zagotavlja, da publikacija brezplačno in sistematično doseže ranljive skupine, ki imajo v praksi omejen dostop do pravne pomoči. Namen celote – skupaj s prilogo Vprašalnik »Kdaj vem, da lahko koristim storitve države« – je zmanjšati asimetrijo moči med posameznikom in državo z razumljivim in pravočasnim dostopom do znanja o pravicah.

5. Pobude za minimalno jedro človekovih pravic”, ki temelji na treh pravicah: življenje, dostojanstvo, minimalna socialna varnost, z avtomatskim varstvom v izrednih razmerah. - kliknite tukaj (delovni osnutek). Gre za pobudo ki bi predstavljala UNIVERZALNE ČLOVEKOVE PRAVICE tudi v t.i. multikulturnem svetu in ki bi zagotovile avtomatične mehanizme za udejanjanje UČP tudi v vojnih razmerah, kar preprečuje kršitve, migracije itd.

B.

Dodatne povezave do pobud-idej za sprejem dveh zakonov, ki sta že vgrajena (vizija) v program VARUHA in predlog zakona, ki celovito naslovi storitve države z vidika zavarovanja ranljivih skupin (posebne potrebe). Navedeni zakon združuje vse storitve države in v ospredje postavlja človeka, ki prejema storitev (trenutno mora oseba iskati storitve pri več inštitucij, ki niso povezane).

 

C.

 

D. NAGOVOR

Moje kandidaturo sem začel tam, kjer bi moral začeti vsak Varuh — z analizo prava, tveganj in realnih težav ljudi.

Pregledal sem sodno prakso ESČP, Listino EU o temeljnih pravicah, našo Ustavo in tveganja, o katerih že leta poroča četrta veja oblasti.

Na tej podlagi sem oblikoval program, ki naslavlja tri področja, kjer Slovenija najbolj zaostaja:

  • prvo, udejanjanje človekovih pravic v večetničnih skupnostih;
  • drugo, zaščito mikro, malih in srednjih podjetnikov (glej spodaj pobuda za uvedbo modela "poštenega partnerstva") in zaposlenih, ki še danes ob izgubi dela ne dobijo ustreznih sklepov ZPIZ, da so "izgubili in kdaj so izgubili" vse pravice socialne države (npr. ob t.i. "sporazumnih prekinitvah delovnega razmerja"), saj odjavni obrazec M2" sploh ne vročamo zaposlenim osebam (glej spodaj tudi pobuda za reševanje socialnih težav mikro podjentikov in vseh zaposlenih v Sloveniji).
  • tretje, varstvo najranljivejših — mladih, otrok s posebnimi potrebami in družin v stiski.

To niso številke. To je ogledalo naše družbe.

Iz tega sem pripravil dva zakona — Zakon o dobri upravi ter Zakon o sobivanju večetničnih skupnosti — in objavil dnevnik kandidata, da je proces popolnoma transparenten. Predlagal bom tudi uvedbo novega poglacja v Zakonu o varuhu, kjer bo opredeljena obvezna uvedba ISO3100 za okoli 25 oseb z javnimi pooblastili ter tudi določilo, ki bo zavezovalo osebe z javnimi osebami upopštevati priporočila v primeru, ko bo sistem tveganj pozkazal, da organ ne deluje zadovljivo (z vidika zavarovanja človekovih pravic iz pristojnosti navedenen osebe oz. organa).

Slovenija lahko postane med najboljšimi pri varovanju človekovih pravic — če bomo uresničili bistvo naše Ustave: da morajo osebe z javnimi pooblastili delovati za človeka, ne proti njemu.

Ali bom priložnost dobil, je odločitev politike.

Moja odločitev pa je jasna: delal bom za ljudi. Presojal bom ustreznost ravnanja vseh oseb z javnimi pooblastili (vse tri veje oblasti in tudi lokalna samouprava) z vidika dejanjskega udejanjanja človekovih pravic, kot jih primarno določa naša sodobna Ustava Republike Slovenije.  Trenutno osebe z javnimi pooblastili udejanjijo zgolj 30% priporočil varuha, kar nas uvršča med 4 najslabše države v okviru EU27.

 

Kandidatura ZA VARUHA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE - ključno iz programa:

 

»Pravice niso besede. So odgovornost.«

»Pravice vseh so pogoj za varnost vsakega.«

»Brez uspešnega delovanja oseb z javnimi pooblastili, pravic ni.«

»Načelo dobre uprave zahteva dejanja, ne izgovorov.«

 

Z dejanskim udejanjanjem pravne države se vrneta zaupanje in optimizem, ljudje začnejo načrtovati prihodnost, razvijati svoje potenciale in se znova odločati tudi za družino in otroke. Brez pravne varnosti podjetnost postane tveganje, družinsko življenje vir strahu, svoboda pa ostane le zapisana na papirju, saj so ob tem prizadete temeljne človekove pravice – od enakosti pred zakonom in osebnega dostojanstva do učinkovitega pravnega sredstva in varstva zasebnega ter družinskega življenja.

 

Več informacij:

Skeniraj QR kodo ali obišči www.modro-poslovanje.si

Povezave:

Predloga zakonov in 2 pobudi, ki so posledica potreb ljudi.....

Print
208
Please login or register to post comments.
Please edit and save settings.