|
|
|
Brezplačna mobilna aplikacija Finančne uprave RS, ki se imenuje miniBlagajna, omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo je mogoče od 29. 12. 2016 prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.
Ključne funkcionalnosti mobilne aplikacije so: izdaja davčno potrjenih gotovinskih računov; tiskanje računov; pregled vseh izdanih računov za poslovni subjekt; možnost prikaza izdanih računov za posameznega operaterja, blagajno ali poslovni prostor; izdaja računa fizični osebi ali davčnemu zavezancu; izdaja: računa, računa za predplačilo in računa s predplačilom; izvoz podatkov (Excel, za davčni pregled); in še mnogo več.
Ostale funkcionalnosti mobilne aplikacije, tehnične zahteve in navodila za uporabo so objavljene na spletni strani.
|
Obveščamo vas, da bo od dne 30. 12. 2016 do predvidoma 3. 1. 2017 onemogočena oddaja vloge iREK-21 (Vloga za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja), zaradi izvajanja aktivnosti za zaključek knjigovodskega leta.
|
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 43: Obveznost izdajanja računov za dobavo posebnih kultur po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2?
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Računi (1. izdaja)
|
Obveščamo vas, da je od dne 30.12.2016 med Vpogledi na voljo nov vpogled »DDV-Deklaracija - Seznam carinskih deklaracij od 1.7.2016 dalje«.
Davčni zavezanec ima možnost vpogleda v seznam carinskih deklaracij, pri katerih je označil, da bo DDV od uvoza izkazal in obračunal prek obračuna DDV. Datum dogodka je enak datumu sporočila, ki ga carinski organ posreduje deklarantu oz. carinskemu zastopniku (špediterju). Za namene pravilnega vključevanja zneska DDV po posameznih uvoznih deklaracijah v ustrezno davčno obdobje je treba upoštevati Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV (Priloga 2). Poudarjamo, da so na seznamu navedene carinske deklaracije, ki jih je carinski organ sprejel v izbranem obdobju, pri čemer je za namene izpolnjevanja polja 26 obračuna DDV treba upoštevati tudi morebitno spremembo podatkov po dopolnilnih deklaracijah, ki morajo biti za določeno davčno obdobje še predložene do roka za predložitev obračuna za to davčno obdobje. V seznamu tudi ni podatka o spremembah obračunanega DDV od uvoza blaga v primerih, ko deklarant vloži zahtevek za spremembo podatkov ali za izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali v primerih, kadar je po prepustitvi blaga izvedena kontrola.
|
Obveščamo Vas, da oddaja obrazcev DDD-DDD (Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) za davčna obdobja od 1.1. 2017 dalje še ni omogočena.
Zaradi spremembe Zakona o dohodnini – novela ZDoh-2R in Zakona o davčnem postopku - novela ZDavP-2J (Uradni list RS, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016) in v povezavi s spremenjenim Pravilnikom o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 86/16 z dne 29.12.2016), bomo predvidoma v januarju 2017 objavili novo rešitev za pripravo in oddajo obračunov DDD-DDD (eDavki, SilvesterF).
Na voljo bo nova različica programa Silvester Fineus, ki se bo od objave dalje uporabljala za davčna obdobja od 1.1.2016 dalje.
Do objave nove različice bo oddaja obračunov za davčna obdobja v okviru koledarskega leta 2016 možna na trenutno veljavni verziji programa.
|
FURS mobilna aplikacija miniBlagajna (v nadaljevanju mobilna aplikacija) omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Za delovanje mobilne aplikacije je ključna stalna povezanost z internetom, ker v nasprotnem primeru aplikacija ne omogoča izdaje računov. Poslovni del aplikacije teče na strežnikih FURS (oblačna rešitev), tako, da je mogoče hkrati uporabljati več mobilnih blagajn z nameščeno mobilno aplikacijo. Enako je možna hkratna uporaba mobilne aplikacije in spletne FURS Mini blagajne (v nadaljevanju spletna aplikacija), pri čemer se funkcionalnosti obeh aplikacij delno razlikujeta.
Aplikacijo je potrebno najprej prenesti iz Trgovine Play (https://play.google.com, v iskalnik vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali »miniblagajna« in izberite APP) in jo naložiti na mobilno napravo.
Pred pričetkom dela z mobilno aplikacijo je potrebno zagotoviti:
Katerikoli telefon ali tablica z operacijskim sistemom Android vsaj 4.1.x Jelly Bean ali višje. Priporočene velikosti ekranov: 5 palcev, 7 palcev in 10 palcev.
POS tiskalnik z Bluetooth povezavo(brezžično):
1) Proizvajalec Rongta: RPP-002 BT (prenosni) ali
2) Proizvajalec Ocom: OCOM OCPP-M05 (prenosni) ali
USB povezava (kabel):
3) Proizvajalec Epson: EPSON TM-T20II (zmogljivejši namizni tiskalnik)
Veljavno namensko digitalno potrdilo vezano na poslovni subjekt, za katerega želite izdajati račune (lahko je enak kot za spletno aplikacijo)
Več...
|
Pri presoji težko popravljive škode je treba izhajati iz narave začasne odredbe kot nujnega začasnega ukrepa za preprečitev nastanka tiste težko popravljive škode, ki tožniku neposredno grozi že med samim sodnim postopkom in ki ima lahko za posledico, da njegov morebitni uspeh s tožbo zanj ne bo ostal brez pomena. To pomeni, da mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu in posledicami, ki naj jih začasna odredba prepreči.
|
Ker je revident revizijo vložil le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je s tem omejil tako presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije, kot s tem povezano vsebinsko presojo revizije.Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
|
Z navedbami o napačno ugotovljeni dejanski rabi nepremičnin želi revidentka izpodbiti dejansko ugotovitev davčnih organov in sodišča prve stopnje, da se stavbe oziroma objekti v naravi nahajajo na vseh petih nepremičninah, ki so bile predmet dobave, kar ni dovoljen revizijski razlog.Ker so bile glede na ugotovljeno dejansko stanje vse nepremičnine, ki so bile predmet dobave, pozidana stavbna zemljišča, na katerih stoji objekt, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo obravnavano dobavo kot dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1.Ker obveznost obračuna DDV ni nastala, revidentka ni pridobila pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 62. člena ZDDV-1) in ga zato tudi ni bila upravičena odbijati (četrti odstavek 67. člena ZDDV-1).
|
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
|
Za iztek roka za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, določenega v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da „pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV“, obveznost obračuna izhodnega DDV pa nastane ko nastane obdavčljivi dogodek, torej - kot upoštevno v danem primeru – ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (32. in 33. člen ZDDV-1). V danem primeru pa je med strankama kot bistvena okoliščina nesporno, da je obdavčljivi dogodek nastal v letu 2008. Tedaj je nastala tudi obveznost obračuna DDV, s tem pa je določen tudi čas, v razmerju do katerega se je navedeni rok tudi iztekel.
|
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
|
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
|
Kdaj posameznik opravlja podjetniško dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ekonomsko dejavnost v smislu ZDDV-1, je odvisno od dejanskih ugotovitev in sklepov, ki jih organ, pristojen za ugotavljanje dejstev, ugotovi v posameznem primeru. Kot izhaja iz dejanskih zaključkov davčnega organa, je revident kupoval poškodovana vozila deloma v svojem imenu deloma formalno v imenu svojih sorodnikov, jih popravil in nato prodal, bodisi sam bodisi formalno preko svojih sorodnikov, vendar je bil tudi v tem primeru revident glavni izvajalec prodaje, sorodniki pa le formalni. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin je tudi po presoji revizijskega sodišča mogoč pravni zaključek, da je revident opravljal dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ZDDV-1.
|
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
|
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi...
|
V Uradnem listu RS, št. 83/2016 je bil 23. 12. 2016 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine, v katerem je v 3. členu določeno, da so dolžni podatke o drugih dohodkih iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so v skladu s 26. členom Zakona o dohodnini oproščeni dohodnine, davčnemu organu posredovati Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije in drugi izplačevalci teh dohodkov.
|