Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi. Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v začetku letošnjega leta na portalu e-Davki pričel s posredovanjem odreditve o dopolnitvi oziroma popravkih podatkov na obračunu davčnega odtegljaja v rubrikah M01 do M10. Odreditve dopolnitve oziroma poprave podatkov temeljijo na vzpostavljenih logičnih kontrolah, ki pa smo jih v mesecu novembru 2017 dopolnili. Posledica tega je večje število napak na poročanih podatkih za mesec september 2017. Zavod bo na podlagi dopolnjenih kontrol ponovno kontroliral vse poročane podatke za obdobje od 1.1.2017 dalje, zato je pričakovati, da boste zavezanci prejeli odreditev dopolnitve oziroma popravke podatkov tudi za podatke, poročane za obdobje pred septembrom 2017. 

Z vsebinskimi vprašanji v zvezi z izpolnjevanjem REK obrazcev v delu, ki se nanaša na poročanje podatkov, potrebnih za oblikovanje pokojninske osnove (polja M01- M10) se lahko obrnete na klicni center ZPIZ  telefon 01/4745692.

Zahvaljujemo se za razumevanje.

Spremembe v SIEMCS se nanašajo na uvedbo nadzornega ukrepa časovnika, spremembo osnovne strani in lokalnega iskanja. Najpomembnejšo novost predstavlja uvedba nadzornega ukrepa časovnika, ki omogoča nadzornemu finančnemu uradu določitev časa, ki teče od vložitve osnutka dokumenta (e-TD ali poročila o prejemu) v SIEMCS do potrditve dokumenta v sistemu. V tem času se lahko nadzorni finančni urad odloči za kontrolo odpremljene ali prejete pošiljke.Ločimo med dvema vrstama nadzornega ukrepa časovnika:Splošen nadzorni ukrep časovnika za odpreme in/ali prejeme, predstavlja časovni zamik, ki praviloma ni daljši od 30 minut. Nadzorni finančni urad lahko splošen nadzorni ukrep časovnika vzpostavi kadarkoli, brez predhodnega obveščanja gospodarskega subjekta. Poseben nadzorni ukrep časovnika za odpreme in/ali prejeme se določi s sklepom v katerem je določeno, da mora pred posamezno odpremo pošiljke iz trošarinskega skladišča ali pred potrditvijo prejema pošiljke v SIEMCS, osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta oziroma osnutek poročila o prejemu, ki ga družba vloži v SIEMCS, ročno potrditi davčni organ. Novosti so predstavljene v naslednjih dokumentih: Obvestilo v zvezi z uvedbo novih funkcij v SIEMCS, z dne 2.11.2017   , Uporabniška navodila v zvezi z novostmi v SIEMCS, Navodilo o gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine za gospodarske subjekte, št. 32/2017.

Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.

Iz evidence prilivov in odlivov na fiduciarnem računu ter prilivov in odlivov na TRR odvetnika je razvidno, da je tožnik denar s fiduciarnega računa nakazoval na svoj TRR, ga dvigal v gotovini, plačeval svoje račune v gotovini in ga v gotovini polagal na svoj TRR za poplačilo tekočih obveznosti odvetniške pisarne ter z njimi razpolagal kot s svojimi sredstvi oziroma kot s prihodki, doseženimi pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Obenem pa davčnemu organu med postopkom nadzora (kljub izrecnim pozivom) niso bile predložene nikakršne posojilne pogodbe, ki bi jih tožnik sklenil s A., niti niso bila zatrjevana posojilna razmerja razvidna iz evidence v poslovnih knjigah. Tožnik pa tudi ni, kljub večkratnim pozivom, izkazal nobenih prihodkov iz naslova (uspešno) sklenjene sodne poravnave.

O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 finančni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2).

Tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 obravnavata isti primer - popravek davčne osnove v primeru stečajnega postopka, le da možnost popravka vežeta na drug časovni trenutek. Pogoj, da se obstoj in opravičenost terjatve v stečajnem postopku sploh ugotavlja, je ta, da upnik terjatev (pravočasno) prijavi. Iz navedenega jasno sledi, da je z vidika DDV prijava terjatve pogoj za to, da se ugotovi njen obstoj in (delno) neplačilo. Glede na takšno ureditev ni mogoče na davčni organ prevaliti obveznosti, da v postopku vračila davka ugotavlja obstoj terjatve, saj je ravno temu namenjen preizkus terjatve v stečajnem postopku. Prijava terjatve je torej formalni pogoj za uveljavljanje popravka obračuna davka oziroma za zmanjšanje davčne osnove na podlagi 39. člena ZDDV-1 in ne zgolj način dokazovanja obstoja terjatve.

Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.

Dokazovanje trditev, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, je na strani davčnega zavezanca. Dvom v resničnost trditev zato pomeni, da trditve ni uspel dokazati, s tem pa tudi ne dejstev, ki so podlaga za zmanjšanje davčne obveznosti. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na načelo sorazmernosti. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri davčni organ v dvomu odloči v korist zavezanca za davek, namreč davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.

Sklep o zavarovanju, na katerega (in postopek pred njim) se nanaša vloga tožnice, je bil odpravljen, s tem pa so prenehali tako v dejanskem kot pravnem pogledu tudi vsi njegovi učinki, vključno s tistimi, ki jih vsebuje odločitev pritožbenega organa (Ministrstva za finance), ki jo tožnica izpodbija s tožbo, to je nepriznavanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku zavarovanja ter zavrnitev pritožbe. Sklepa o zavarovanju, na katerega se nanašajo njeni ugovori, namreč ni več, ponoviti pa je potrebno tudi postopek odločanja v zadevi. To pa pomeni, da si tožnica z odločitvijo o tožbi ne bi mogla v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja in da zato nima pravnega interesa za tožbo. Pravico do sodnega varstva in s tem do meritorne odločitve sodišča ima namreč le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic: da bi mu torej ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe...

Ker gre za vprašanje zastaranja obresti, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, se za vprašanje zastaranja uporabljajo določbe OZ o judikatih.

Obveščamo vas o spremembi stališča glede DDV obravnave izplačevanja nadomestil iz naslova pravičnega nadomestila avtorjem varovanih del, in sicer glede nadomestil avtorjem za tonsko ali vizualno snemanje in fotokopiranje njihovih del.

 0920-6833/2017-7: Pojasnilo glede DDV obravnave nadomestil avtorjem za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje   

 eVročanje (4. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo barvo

 Arhiv sprememb

Dopolnjeno vprašanje:

• Vprašanje 2: Ali lahko imenujem več pooblaščencev za vročanje?

 Pooblaščenec za vročanje (2. izdaja)    

 Arhiv sprememb

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali gre pri vprašanju davka od prometa zavarovalnih poslov za samostojno pravico, povsem ločeno od zavarovalnega dogodka, ki jo je mogoče uveljavljati le samostojno v obliki ugovora ali nasprotne tožbe; - ali je zavarovalnica v primeru, da se premoženjsko in življenjsko zavarovanje zaradi krivde zavarovalca prekineta pred potekom 10 let, po ZDPZP v položaju davčnega zavezanca ali plačnika davka (ki davek plača za račun davčnega zavezanca) kot termina, ki ju opredeljuje 12. člen ZDavP-2, ter posledično, ali je toženka zaradi predčasne prekinitve zavarovanja davek pravilno bremenila v škodo zavarovalne vsote (kot plačnik davka).

Tožnik predmetnih vozil ni kupil za svoje potrebe oziroma jih niso kupili tožnikovi sorodniki za lastne potrebe, kot to navaja tožnik in kot to izhaja iz predloženih izjav. Iz tožnikovega ravnanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je ta vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje s ciljem pridobiti dobiček, kar pa podleže obdavčitvi po ZDDV-1. Tožnik je v letu 2007 preprodajal 9 rabljenih osebnih vozil in s prodajo dosegel obdavčljiv dohodek, čeprav za to ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državi članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral tožnik davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike...