Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Pravna korist tožeče stranke za tožbo zoper izpodbijano odločbo je torej v obravnavanem primeru prenehala. To pa pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
|
Navedba tožnika, da imajo obravnavani računi vse obvezne (bistvene) sestavine, kot jih določa 82. člen ZDDV-1, ne drži. V izpodbijani odločbi in odločbi o pritožbi je namreč ustreznost računov presojena tudi z upoštevanjem vsebine naročila št. 2/07, na katerega se sklicujejo in računom priloženih prevzemnih listov in na tej podlagi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti, na katere konkretne storitve se nanašajo, obsega storitev in obdobja za katero so sestavljeni. Iz predloženih sklenjenih naročniških pogodb za D. pa tudi ni razvidno, da bi jih za tožnika sklepala izdajateljica računov oziroma ni razvidna oseba, ki jih je sklepala. Podatki, potrebni za identifikacijo vrste in obsega opravljene storitve predstavljajo obvezne sestavine računa, ki omogočajo nadzor nad pravilnostjo pobiranja davka. Zahteva za identifikacijo storitve zato ne predstavlja obveznosti, ki ne bi bila določena že v 226. členu Direktive Sveta...
|
Glede treh računov, ki se nanašajo na nepremičnine, tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV predložena davčnemu organu. V času sklepanja obravnavanih prodajnih pogodb je drugi odstavek 45. člena ZDDV-1 določal, da davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu. Zakonski pogoj, da je transakcija, ki je po splošni ureditvi oproščena plačila DDV, temu vseeno podvržena, je torej pred opravljeno dobavo podana izjava davčnega zavezanca davčnemu organu. Povsem logično je, da mora zavezanec, ki želi doseči obdavčitev transakcije, ki je po zakonu prosta plačila DDV, svojo namero sporočiti davčnemu organu. Zgolj pogodbeno izražena volja strank tako ne zadostuje za obdavčitev transakcije, če ni izpolnjen tudi formalni pogoj iz drugega odstavka 45....
|
V obravnavanem primeru sta se pogodbeni stranki v 3. členu Kupoprodajne pogodbe dogovorili, da se od prometa po tej pogodbi obračuna DDV ter se zavezali podati ustrezne izjave po 45. členu ZDDV-1. Na podlagi 76.a člena ZDDV-1 stranki soglašata, da DDV obračuna (plača) davčni zavezanec, kateremu je dobava opravljena (kupec), in sicer na način, da opravi v svojih davčnih evidencah t.i. samoobdavčitev. Gre za element pogodbe, glede katerega tožnik ni bil v zmoti. Zmota, ki se navaja, se nanaša na pravne posledice izpolnitve pogodbe, ki po presoji sodišča ne predstavljajo bistvene zmote ob sklepanju pogodbe. Po tem, ko je posel nastal, njegova vsebina ne more biti odvisna od subjektivnih okoliščin stranke, ki bi lahko učinkovale za nazaj na veljavnost pogodbe. Obveznost plačila DDV od nabave nepremičnin je bila namreč tožniku naložena izključno iz razloga, ker ni izkazal namena uporabe kupljenih nepremičnin za namene svojih obdavčljivih transakcij.
|
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se je začel skladno v tretjim odstavkom 135. člena ZDavP-2, to je z neposrednim dejanjem davčnega organa, medtem ko sta inšpektorici predhodno, to je 2. 7. 2014, le zbirali podatke. Pri pridobivanju podatkov davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke, ampak je imel v tedaj veljavnih v določbah 13., 18. in 24. člena ZDS-1 zakonsko podlago za zbiranje podatkov v zvezi z blagajniškim poslovanjem tožnice. Med drugim sme davčni inšpektor po določbi 14. točke petega odstavka 18. člena ZDS-1 zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju.
|
Iz Pogodb o poslovnem sodelovanju izhaja in temu tožeča stranka v dejanskem pogledu ne ugovarja, da so na podlagi obravnavnih sedmih primerov sklenjenih pogodb obravnavani samostojni podjetniki kot izvajalci tožeči stranki kot naročniku zagotavljali samo svoje (osebno) delo strežbe (kot natakarji), da so delo izvajali v prostorih in s sredstvi tožeče stranke, v delovnem procesu, ki ga je organizirala tožeča stranka ter da so delali po njenih navodilih in pod njenim nadzorom. Sporna je presoja navedenih ugotovitev ter zaključki, ki so narejeni na njihovi podlagi. V tem pogledu pa sodišče pritrjuje razlogom in zaključkom davčnih organov, po katerih v obravnavanih primerih ne gre za neodvisno in samostojno opravljanje gostinske dejavnosti, ki poleg strežbe nedvomno vključuje tudi druge aktivnost, vključno z organizacijo delovnega procesa in navodili ter nadzorom njegove izvedbe, temveč za pogodbena razmerja, ki so v celoti odvisna od naročnika in ki jih je zato potrebno...
|
|
|
Obveščamo vas, da je Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2017 (Doh-Vdc) odprta za oddajo.
Vlogo lahko oddate v osebnem delu portala eDavki, vstopite lahko z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali z uporabniškim računom (uporabniško ime + geslo).
Rok za oddajo vloge je 5. 2. 2018.
|
Poročanje podatka o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob izplačilu vrste dohodka 1020 je spremenjeno od decembra 2017 dalje. Od tega obdobja dalje je potrebno podatek o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (polje 311 in A081) poročati na novi vrsti dohodka na REK-1a: 1022 Pavšal PIZ (vajeništvo, obvezna praksa).
Ker so bile spremembe na eDavkih implementirane z decembrom 2017, se podatki o prispevkih PIZ na vrsti dohodka 1022 za obdobja pred decembrom 2017 poročajo kar za 12.2017 (polje 011) na zbirnem delu REK obrazca.
|
Obveščamo vas, da trenutno ni možna oddaja REK-2 obrazca z vrsto dohodka 1821 brez obračunanega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V določenih primerih se namreč obračuna in plača le prispevek za zdravstveno zavarovanje (npr. na podlagi Zakona o prostovoljstvu (ZProst)), zato trenutno oddaja takega obračuna ni možna.
Napaka bo odpravljena predvidoma v začetku januarja 2018.
Tehnična podpora eDavki.
|
Pri presoji pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka v primeru formalnih pomanjkljivosti računov je treba presoditi vsebino vsakega računa posebej (in vseh skupaj) v povezavi s spremljajočo dokumentacijo, ki jo zavezanec predloži, in šele na tej podlagi napraviti zaključek o izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV.
Ker glede na zadosti obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje, revidentkini računi ne vsebujejo zahtevanih elementov vrste in količine zaračunanih storitev, identifikacija poslovnega dogodka pa tudi na podlagi drugih predloženih dokazi,l ni mogoča, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da revidentka po spornih računihne izpolnjuje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
|
|
|
|
Glede na zakonsko ureditev navajanja tožbenih novot, je neutemeljen revizijski očitek, da sodišče revidentu ni omogočilo sodelovanja v postopku.
|
Posamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot navidezen in kot pravni posel s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
|
Pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za dovoljenost revizije ne zadostuje.
|
Zavezanec za davek je družbeniku do konca leta 2014 izplačal posojila v skupni višini 500 tisoč evrov. V poslovnih knjigah je zavezanec prikazal vračilo teh posojil, in sicer 200 tisoč na podlagi blagajniških prejemkov in 300 tisoč na podlagi cesijske pogodbe. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da so blagajniški prejemki, na podlagi katerih so bila v letu 2014 v poslovnih knjigah zavezanca evidentirana vračila posojil družbenika v znesku 200 tisoč evrov, neverodostojni. Blagajniški prejemki in dnevniki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, na njih med drugim ni podpisov prejemnika in plačnika, ni številke kreditne pogodbe, prav tako je bilo ugotovljeno, da do denarnega toka (dejanskega vračila posojila) sploh ni prišlo. Cesijska pogodba, s katero je bilo v poslovnih knjigah evidentirano vračilo posojila družbenika v znesku 300 tisoč evrov je bila navidezna, ker zavezanec dejansko ni izkazoval obveznost do povezane osebe (prevzemnika v cesijski pogodbi), na podlagi česar bi lahko sploh sklenil cesijsko pogodbo. Zato na podlagi navedene cesijske pogodbe ni bilo podlage za pobot terjatev do družbenika. Edini namen cesijske pogodbe je bil prikriti dejansko transakcijo, to je izplačilo dobička. Ker je bila cesijska pogodba navidezna in na tej podlagi ni prišlo do pobota terjatev do družbenika, je zavezanec dejansko odpustil dolg (posojilo) družbeniku, kar se po določilih 7. točke 74. člena šteje za prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačila dobička se po določilih 4. točke 90. člena ZDoh-2 obdavčuje kot dividenda, zato je bila v skladu s 132. členom ZDoh-2 od davčne osnove v znesku 500.948,12 evrov z davčnim odtegljajem obračunana dohodnina po stopnji 25% v znesku 125.237,03 evrov, ter obresti v znesku 24.090,11 evrov, skupno skoraj 150.000 evrov.
|
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
|
Finančna uprava RS je v oktobru izvajala poostren nadzor svečarjev, cvetličarjev in vrtnarjev. V novembru pa so potekali poostreni nadzori vulkanizerjev. Akcija povečanega nadzora je bila uspešna, saj letos, v primerjavi s predhodnimi leti, rezultati kažejo na zmanjšanje ugotovljenih kršitev.
Celotno sporočilo za javnost
|
|