Spoštovani,
v zvezi z eVročanjem smo prejeli nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izterjavo davčnega dolga posameznikov, ki so zaposleni pri podjetnikih. V zvezi s tem pojasnjujemo sledeče:
Če ima fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zaposlenega uslužbenca, zoper katerega davčni organ vodi postopek davčne izvršbe na denarne prejemke, bo davčni organ sklep o izvršbi (ki se nanaša na njegovega uslužbenca) poslal delodajalcu zgolj elektronsko prek sistema eDavki. Vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko bo v portalu eDavki prevzel dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga delodajalec ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Ta sklep bo delodajalec obravnaval popolnoma enako, kakor takrat, ko ga je prejel v papirni obliki. V zvezi s tem ni nobenih novosti. To pomeni, da mora delodajalec na dan vročitve sklepa opraviti rubež dolžnikovih denarnih prejemkov. Od dneva vročitve pa teče tudi rok za vložitev ugovora delodajalca zoper sklep o izvršbi. Opozoriti velja tudi na odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, saj se v primeru, če delodajalec ne ravna po sklepu o izvršbi, dolg davčnega dolžnika do višine rubljivih denarnih prejemkov lahko izterja od delodajalca.
Če bo ta isti delodajalec sam davčni dolžnik, bo v sklepu o izvršbi naveden kot fizična oseba (ne glede na vrsto obveznosti, ki se izterjujejo). Zato mu bo sklep o izvršbi kot dolžniku vročen v skladu s pravili o vročanju, ki veljajo za fizične osebe. To pomeni, da bo sklep prejel v papirni obliki po pošti. Elektronsko, preko eDavkov pa le, če se prostovoljno vključi v sistem eVročanje kot fizična oseba (preko portala eDavki, z vložitvijo pristopnice za elektronsko prejemanje dokumentov – obrazec eVročanje-POS).
Več si lahko preberete na strani:...
|
S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Ur. l. RS, št. 60/2016) so uvedene posamezne novosti v zvezi s poročanjem, in sicer je uvedeno poročanje zneska v vseh rubrikah M in omogočeno je poročanje popravkov plač za preteklo obdobje pri poročanju tekoče plače. Spremembe se nanašajo na poročanje o dohodkih, ki se izplačujejo za obdobje od 1. 1. 2017 in so podrobno opisane v dokumentu, ki je objavljen na spletnih straneh FURS.
Na spletni strani beta eDavki je objavljena nova verzija kontiranih obrazcev z definicijo za M4.
Kontirani obrazci iREK-M4 (1. 1. 2017)
Kontirani obrazci iREK-M4
Formule in kontrole (spremembe so označene z rdečo):
• Verzija 5 (XLS, 506 KB, 1.1.2017)
|
Od 1. novembra 2016 dalje bo elektronski način vročanja veljal tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Gre za zelo pomembne akte, zato vse poslovne subjekte pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno, za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov.
V sistemu eVročanja sta po novem spodnja dva sklepa o davčni izvršbi, ostali dokumenti iz skupine Postopki izvršbe, se še vedno vročajo na ustaljen način v papirni obliki.
1) Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (zavezanec lahko nastopa v vlogi delodajalca oziroma izplačevalca prejemkov kot tudi v vlogi dolžnika).
2) Sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva (zavezanec nastopa v vlogi dolžnika).
Pri tem opozarjamo, da pravna oseba bo oba sklepa prejela vedno v portal eDavki, medtem ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, bo Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (ko nastopa v vlogi delodajalca), prejela v portal eDavki v profil FOD. Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (ko nastopa v vlogi dolžnika) in Sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, pa v portal eDavki v profil FO samo, če se je prostovoljno prijavila v sistem eVročanja kot fizična oseba, sicer prek pošte v papirni obliki na naslov za vročanje.
|
Dopolnjena vprašanja:
- Vprašanje 1: Komu se elektronsko vročajo dokumenti prek portala eDavki?
- Vprašanje 2: Ali lahko izstopim iz sistema eVročanja?
- Vprašanje 4: Kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, bom prejemal dokumente v eDavke po samem zakonu. Se bom pa tudi kot fizična oseba prijavil v eVročanje. Ali bom prejel vse dokumente na isti način?
Dodana vprašanja:
- Vprašanje 8: V kateri profil (FO ali FOD ali PO) v portalu eDavki se elektronsko vročajo posamezni dokumenti - splošno?
- Vprašanje 9: V kateri profil v portalu eDavki bom prejel opomin in obvestilo o izvršenem pobotu?
- Vprašanje 10: V kateri profil v portalu eDavki bom prejel sklep o izvršbi?
Subjekti vročanja (1. izdaja)
|
Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Dejstva, na katerih ocena temelji, pa mora davčni organ ravno tako izkazati na ravni gotovosti, pri tem je skladno z načelom materialne resnice zavezan ugotavljati tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna.
|
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.
|
V času izdaje izpodbijanega akta je nesporno veljal ZDavP-2, zato je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na tej pravni podlagi. Tožnik se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 418. člena ZDavP-2, saj zmotno enači postopek odmere davka in postopek davčne izvršbe, ki pa sta samostojna, ločena postopka.Zastaranje pravice do izterjave davka je bilo na podlagi določbe drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgano najprej s sklepom o davčni izvršbi na premičnine z dne 7. 4. 2011 in nato ponovno z izdajo in vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 9. 2013. V času izdaje izpodbijanega sklepa, pravica do izterjave davka ni zastarala in zato ni bilo podlage za ustavitev postopka davčne izvršbe v spornem delu.
|
Da bi šlo pri izgubah za davčna leta od 2009 do 2012, ki jih tožnik uveljavlja v konkretnem primeru, za izgube pri odsvojitvah vrednostnih papirjev, pridobljenih na način iz tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, tožnik niti ne trdi. Navaja samo, da gre oziroma da je šlo za odsvojitve vrednostnih papirjev oziroma delnic, ki dajejo pravico do izplačila dividend (in s tem pravico do udeležbe na kapitalu), kar pa za uveljavljanje izgube po navedenih zakonskih določbah ni dovolj. Po teh določbah tudi ni pravno pomembno, da so bile izgube in njihova višina ugotovljene oziroma opredeljene v davčnih odločbah, izdanih v odmernih postopkih za posamezna davčna leta, kot se uveljavlja v tožbi in pred tem že v pritožbi. Opredelitev izgube na tisto, ki zmanjšuje pozitivno razliko in tisto, ki ne zmanjšuje te razlike, se ne nanaša na prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja v smislu tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, temveč gre za ugotavljanje višine navidezne izgube v...
|
Kot potni stroški se priznavajo le stroški, ki jih ima oseba s prihodom na delo ali s prevozom na službenem potovanju, to pa gotovo niso stroški, ki jih ima oseba za to, da izpolnjuje določene pogoje za opravljanje dela, za katerega prejema obdavčljivi dohodek.
|
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v tožničinem primeru ni izpolnjen nobeden izmed zakonsko določenih pogojev za ustavitev izvršbe. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnica v času, ko je tožena stranka odločala o njenem predlogu za ustavitev izvršbe, dolgovanega zneska sodne takse in stroškov postopka ni poravnala. Davčna izvršba je bila zoper njo dovoljena s pravnomočnim sklepom o davčni izvršbi, izvršilni naslov za izdajo tega sklepa pa je bil plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kopru, opremljen s klavzulo izvršljivosti.
|
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti. Zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde ter presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti, to je protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.Obrazložitev izpodbijane odločbe ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, to pa pomeni, da je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe bistveno kršila pravila postopka. Nadalje sodišče še ugotavlja, da ostaja nepojasnjena odločitev tožene stranke glede plačila zamudnih obresti, ki jih nalaga v plačilo tožnici, saj ni pojasnila, zakaj naj bi tožnica plačala zamudne obresti od dneva izdaje sklepa in ne šele od takrat, ko ga je prijela, niti tega, zakaj ji sploh nalaga v plačilo...
|
Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
|
Dopolnjena vprašanja:
- Vprašanje 1: Kaj je eVročanje?
- Vprašanje 2: Osnovi pojmi v procesu eVročanja.
- Vprašanje 5: Katere dokumente elektronsko vročamo?
- Vprašanje 6: Kdo je prejemnik izhodnega dokumenta?
- Vprašanje 8: Sem samostojni podjetnik posameznik. Kaj se bo zgodilo, če ne uporabljam eDavkov, Finančna uprava RS pa mi bo elektronsko vročila dokument?
Splošno (1. izdaja)
|
|
Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
|
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje...
|
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obračun davka brez Pojasnila k obračunu davka od dobička pravnih oseb kot izvršilni naslov po 145. členu ZDavP-2, ne more biti stvar presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku saj gre za vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki ga Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, kot navedeno v 7. točki obrazložitve te sodbe, ne presoja.Obveznost družbe za upravljanje za plačilo davčne obveznosti vzajemnega sklada po presoji Vrhovnega sodišča izhaja predvsem iz določbe drugega odstavka 135. člena ZISDU-1, po kateri družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada. Na podlagi tega člena je po presoji Vrhovnega sodišča treba zaključiti, da revident, kot družba ki upravlja z vzajemnim skladom B., odgovarja tudi za plačilo obveznosti tega sklada iz naslova davkov.
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarni vrednosti, saj gre za odločanje o procesni upravičenosti vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 88. člena ZDavP-2) in zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe.Splošno in načelno vprašanje, ki ga v reviziji navaja revidentka, zahtev za dovoljenost revizije ne izpolnjuje.Revidentka s svojimi splošnimi navedbami, da ima odločitev o plačilu davka zanjo že sama po sebi hude posledice in predstavlja hudo finančno breme, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala.
|
Po presoji Vrhovnega sodišča se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek.V tej predpostopkovni fazi se tako (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka.Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).Pritožnik utemeljeno navaja, da je s tožbo uveljavljal tudi svoje pravice na podlagi 30. člena in drugih ZVOP-1....
|
Finančna uprava RS je pri zavezancu za davek, samostojnemu podjetniku, ki ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, opravila davčni inšpekcijski nadzor davka na dodano vrednost in davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2015. Zavezanec za davek je v obračunu davka od dohodka iz dejavnosti za obdobje za leto 2015 izkazal za nekaj manj kot 465 tisoč evrov prihodkov in za 455 tisoč evrov odhodkov.
Gradbena dela sodijo med dobave, za katere velja tako imenovana obrnjena davčna obveznost. Gre za ukrep proti davčnim utajam pri davku na dodano vrednost, kjer so namesto dobaviteljev DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav in naročniki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi dobavami ali storitvami.
Že v teku priprave na nadzor je bilo iz mesečnih poročil o dobavah razvidno, da je zavezanec za davek večino prometa v letu 2015 ustvaril z dobavami, za katere veljajo pravila obrnjene davčne obveznosti. Iz navzkrižne kontrole je bilo ugotovljeno, da kupci, katerim naj bi bile opravljene te dobave, v mesečnih oz. trimesečnih obračunih DDV niso izkazovali nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik oz. niso izkazovali nabave v taki višini kot je to izkazal zavezanec v mesečnih poročilih o dobavah.
Na podlagi pridobljenih podatkov s strani kupcev je bilo ugotovljeno, da je večina izdanih računov fiktivnih, saj so kupci izjavili, da z zavezancem niso sodelovali oz. da zavezanec za njih ni opravljal gradbenih storitev. Nekaj kupcev pa je posredovalo račune zavezanca za opravljene storitve, ki so bili izdani in plačani v manjših vrednostih, kot jih je izkazoval zavezanec v svojih poslovnih knjigah. Iz prilivov na transakcijski račun tudi ni bilo razvidno, da bi kupci zavezancu plačali izdane račune, razen nekaj manjših. Tako je bilo ugotovljeno, da je zavezanec v letu 2015 izdal fiktivne račune v skupni...
|