V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Rezidentstvo – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Obdavčitev obresti – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Dohodek iz dejavnosti – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
Na eDavkih so za področje davčnih blagajn na osebnem portalu na voljo nove funkcionalnosti.
Udeleženci nagradne igre Preveri račun lahko sedaj preverijo, s katerimi paketi sodelujejo v nagradni igri, pregledajo še neuvrščene račune in vse prijavljene račune. Prikazani so osnovni podatki o računu, med drugim tudi naziv in davčna številka izdajatelja, česar v aplikaciji Preveri račun ni na voljo. Omogočen je izvoz podatkov v formatu csv.
Za izdajatelje računov je na voljo:
- vpogled v posamezen račun – račun lahko poiščete na tri načine
- vpogled v podatke o poslovnih prostorih
- naročilo paketa o davčno potrjenih računih za določen dan, ki je izdajatelju na voljo naslednji dan.
Več informacij o novih funkcionalnostih je na voljo med Pogostimi vprašanji pod rubriko Davčno potrjevanje računov.
|
Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 se od 1. 1. 2016 na REK obrazcih poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v REK-1 obrazcu.
Na podlagi pregleda oddanih REK obrazcev in prejetih pobud zavezancev za poenostavitev in racionaliziranje poročanja podatkov, ki so potrebni za oblikovanje M-4 tako, da se bo ohranila vsebina potrebnih podatkov, hkrati pa bo poročanje podatkov prijaznejše uporabnikom, je bil spremenjen in v Uradnem listu RS, št. 60/16 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. S tem pravilnikom je določeno, da se za dohodke, ki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2017 dalje, v vseh rubrikah M poroča tudi znesek osnove za obračun prispevkov. Uvaja pa se tudi bolj enostaven način poročanja popravkov in se omogoča poročanje popravkov oz. poračunov plač za preteklo obdobje v tekočem obračunu.
Za lažje poročanje popravkov za pretekla obdobja (najbolj pogost primer je, da se pri tekoči plači poračuna bolniška odsotnost za pretekli mesec, ker npr. delavec prinese bolniški list po že izvedenem obračunu plač) je v poljih M omogočen vnos »datuma od in datuma do« glede na dejansko obdobje, na katerega se posamezen poračun dohodka nanaša. V ta namen je odstranjena zahteva glede ujemanja z obdobjem na REK obrazcu (polje 011), kar pomeni, da bo znotraj enega REK obrazca možno poročati podatke za več različnih obdobij od 1. 1. 2017 dalje. Rešitev se lahko uporablja zgolj za poročanje popravkov, ne pa tudi...
|
V osebni portal eDavkov in po elektronski pošti ste prejeli obvestilo, kjer Vas pozivamo, da uredite pooblaščence za vročanje dokumentov s strani FURS-a.
- Če ne želite določiti pooblaščenca za vročanje, Vam ni potrebno storiti ničesar.
- Če želite določiti pooblaščenca za vročanje, ki bo prevzemal dokumente (papirne in elektronske), morate vložiti obrazec Vročanje-PE. Obrazec se nahaja v osebnem delu eDavkov v rubriki Pooblastila, Vročanje.
Več o tem na povezavah:
Pooblaščenec za vročanje
Sklepi o izvršbi se bodo pravnim osebam od novembra dalje vročali le še elektronsko preko portala eDavki
|
Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je vse daljši. Objavljen je na spletni strani FURS. Od 1. novembra dalje bo elektronski način vročanja veljal tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Gre za zelo pomembne akte, zato vse pravne osebe pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno, za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. V Finančni upravi RS se trudimo, da bi bil postopek za zavezanca čim bolj enostaven. Zato smo še dodatno poenostavili način pooblaščanja za elektronsko vročanje dokumentov.
Celotno sporočilo za javnost
|
Na podlagi navedenega se tobačni izdelki, ki imajo poleg zunanjega ovoja iz naravnega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, še dodatno plast, ki delno ovija zunanji ovoj, ne uvrščajo več med cigare in cigarilose, kot je to veljalo v skladu z ZTro, temveč med cigarete.
Plačilo razlike trošarine za izdelke, ki imajo dodatni zunanji ovoj
Obračun razlike trošarine za izdelke, ki imajo dodatni zunanji ovoj
|
|
V Uradnem listu RS številka 62/2016 je bil 30. 9. 2016 na podlagi določb ZTro-1 ter na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike objavljen nov Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah, ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah.
|
Šteje se, da je izjava po 45. členu ZDDV-1 za dobavo blaga ali storitev predložena pravočasno, če bo dana do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Obvestilo glede izvajanja drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 v povezavi z 78. členom pravilnika
|
Davčni organ v postopkih kontrole obračunov DDV pri obračunavanju DDV od uvoza blaga ugotavlja, da davčni zavezanci v polje 26 obračuna DDV za julij in avgust 2016 niso vključili pravilnih zneskov DDV od uvoza blaga, prepuščenega v prost promet v teh dveh mesecih.
Izkazovanje DDV od uvoza prek obračuna DDV
|
eVročanje (2. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
|
Z novim obrazcem si zavezanec določi pooblaščenca za vročanje na različnih nivojih (od splošnega pooblaščenca za vročanje pa vse do pooblaščenca za vročanje za posamezno zadevo). Vsi dokumenti se namesto zavezancu vročajo njegovemu pooblaščencu za vročanje. Tehnični način vročanja dokumentov pooblaščencu (tj. v papirni obliki prek pošte ali v elektronski obliki prek portala eDavki), je isti kot velja za pooblastitelja. Če je pooblastitelj del sistema eVročanje, bo davčni organ dokument, ki ga mora vročiti njegovemu pooblaščencu, odložil v portal eDavki, kjer ga bo pooblaščenec z uporabo digitalnega potrdila prevzel. In obratno, če je pooblastitelj fizična oseba, ki ni del sistema eVročanja, bo davčni organ dokument vročal pooblaščencu v papirni obliki prek pošte. Zato dodatno opozarjamo, da zavezanci, ki so del sistema eVročanja, naj preverijo ali imajo njihovi pooblaščenci za vročanje, potrebno programsko in strojno opremo za vstop v portal eDavki, sicer dokumenta ne bodo mogli prevzeti in bo nastopila fikcija vročitve.
|
Finančna uprava RS je uvedla finančno preiskavo zaradi suma premalo obračunanih obveznih dajatev pri prodaji poslovnega deleža.
Ugotovljeno je bilo, da je fizična oseba kot edini družbenik prodala poslovni delež v višini več milijonov evrov novoustanovljeni povezani družbi, ki pa ob nakupu ni imela lastnih sredstev za odkup deleža. Družbenik je prodal delež v družbi na način, da je preko kupca, novoustanovljene povezane družbe in svojih družinskih članov obdržal tako kapitalski kot upravljavski nadzor. Pri prodaji ni sledil niti razvojnim ali drugim strateškim ciljem, niti cilju povečanja kapitala. Kupnina je bila izplačana iz sredstev, do katerih je družbenik upravičen tudi pred oziroma brez prodaje deležev preko izplačila dobička kot edini družbenik, zato se je poravnavala v odvisnosti od dobičkov, ki jih je realizirala družba, katero je prodajalec pred prodajo v celoti obvladoval. Tudi interes dejanskega izstopa iz družbe pri fizični osebi kot družbenika ni bil izkazan, saj je isti lastnik neposredno in preko ožjih družinskih članov v novoustanovljeni družbi posredno obdržal deleže v družbi.
Fizična oseba je prodajo poslovnega deleža izvedla, da bi se izognila plačilu davka, s katerim je obdavčeno izplačilo dobička. Pri prodaji poslovnega deleža je namreč osnova za obdavčitev in stopnja obdavčitve nižja. Izvedba poslov zgolj z namenom zmanjšanja davčnih bremen pa ni dopustna. Finančna uprava je izdala odločbo, v kateri je bil odmerjen davek od dohodka iz kapitala v znesku 3.000.000,00 EUR, ki ga je zavezanec za davek v celoti tudi poravnal.
|
|
|
|
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
|
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
|