Dolžina oziroma trajanje postopka nadzora sama po sebi na odločitev ne vpliva. Lahko pa na izpodbijano odločitev vplivajo spremenjene okoliščine oziroma ugotovitve davčnih organov v postopku nadzora, saj je ob ugotovitvi, da obveznosti ni, po določbah 122. člena ZDavP-2 možna sprostitev ali delna sprostitev zavarovanja. Po 3. točki prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter s premičninami, kar pomeni in kar je tudi logično, da je mogoče poseči le na premičnine in s tem tudi na obveznice, ki so v lasti tožnika. Zato po presoji sodišča za zakonito izdani sklep, pa čeprav začasni in čeprav gre samo za zavarovanje, ni dovolj, da drugostopni organ vzame tožnikov ugovor, da ni lastnik pretežnega dela obveznic, na znanje, kot je to storil v konkretnem primeru, temveč mora navedbe...
|
Za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost in zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
|
Računi (2. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
|
Dodana vprašanja:
Vprašanje 23: Katere račune za dobave blaga ali storitev je treba davčno potrditi?
Vprašanje 24: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika? Vprašanje
25: Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek, ki ga društvo doseže s prodajo srečk na srečelovu?
Vprašanje 26: Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek prejete donacije ali znesek sponzorskih sredstev?
Vprašanje 27: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov za dobave blaga in storitev velja tudi za predplačila, prejeta od drugega davčnega zavezanca?
Vprašanje 28: Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski prejete članarine, ki jo člani društva plačajo ob začetku leta?
Vprašanje 29: Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski, ki jih občina nakaže za delovanje prostovoljnega gasilskega društva?
Vprašanje 30: Ali društvu, ki kumulativno izpolnjuje pogoje iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika, ni treba izdati računa po DDV zakonodaji, ne glede na to, s kakšnim ciljem je društvo v skladu z Zakonom o društvih ustanovljeno in ne glede na to, ali je prejemnik končni potrošnik član društva ali nečlan?
Vprašanje 31: Ali se v limit 5.000 eurov všteva vrednost dobave, za katero davčni zavezanec izpolnjuje vse pogoje za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki novega šestega odstavka 143. člena pravilnika?
Vprašanje 32: Kdo so nepridobitne organizacije ali drugi davčni zavezanci iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika?
Vprašanje 33: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika velja le za dobave, oproščene plačila DDV?
Vprašanje 34: Ali mora društvo, ki je v tekočem...
|
Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, je omejen hierarhični nadzor drugostopnega nadzorstvenega organa nad zakonitostjo aktov prvostopnega organa, ne pa nad zakonitostjo svojih stališč in aktov. Presoja drugostopnega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ po 276. členu ZUP o zakonitosti konkretne prvostopne odločbe, je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.Postopek odločanja v zadevi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 pri tožniku je pravnomočno končan. Pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča določa ZUstS kot specialni predpis. Odločitev sprejeta na podlagi 48. člena ZUstS ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena istega zakona učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne...
|
Obnova postopka ni možna, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Prav tako ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne pa za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Sklicevanje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-133/2013 oziroma U-I-125/2014 in pravne posledice, ki sta jih prinesli, tako ne more predstavljati veljavnega obnovitvenega razloga iz prvega odstavka 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2.
|
V konkretnem primeru ni spora o tem, da odločba, s katero bi bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine od dobička iz kapitala, ni bila izdana niti ni bila odpravljena odmerna odločba. Dohodnina torej ostaja plačana na podlagi ustrezne pravne podlage in s tem zakonito. To pa obenem pomeni, da ni podlage za vračilo davka na podlagi 97. člena ZDavP-2. Podlage za vračanje tudi ni, kot pravilno ugotavlja že drugostopni organ, na podlagi drugih določb ZDavP-2 oziroma drugih davčnih predpisov, saj primeri, ko bi bilo možno vračilo davka od dobička iz kapitala v zakonu niso posebej določeni. Analogija z uporabo določb o vračilu davka, ki jih vsebuje Zakon o davku na promet nepremičnin in s tem zakon, ki izrecno ureja drugo vrsto davka, pa po presoji sodišča ni možna.
|
Tožnik je bil pravočasno opozorjen na posledice iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za primer, da poslanega dokumenta ne prevzame. 98. člen ZUP, ki govori o pomotah pri vročanju, se lahko nanaša ali na pomote pri načinu vročanja, ali na pomote pri sestavi vročilnice. Pomota iz 98. člena ZUP je tako podana, če se dokument vroči osebi, ki ga ni upravičena ali dolžna sprejeti, kot tudi če sporočilo iz 87. člena ZUP prejme oseba, ki ji vročilnica ni bila namenjena (neprava oseba). Iz omenjenih pomot pri vročanju je namreč mogoče sklepati, da oseba, ki ji je bil dokument namenjen, tega dejansko ni prejela. Omenjene določbe je torej treba uporabljati restriktivno. Napake, ki da naj bi se zgodile, in ki naj bi jih zakrivila pošta pri vročanju, po navedenem niso zajete v 98. členu ZUP-a. Zato omenjeni člen v konkretnem primeru ne prihaja v poštev.
|
V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s...
|
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, zoper katero so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Zato tožeča stranka z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, v postopku izvršbe ni mogla uspeti. Iz istega razloga pa navedenih ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi.Pogoj za začetek davčne izvršbe je obstoj izvršilnega naslova. Ko gre za izvršbo obveznosti, naloženih z odločbo o odmeri davka, kot je to v obravnavanem primeru, je izvršilni naslov izvršljiva odmerna odločba. Pritožba po določbah ZDavP-2 (87. člen) namreč ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.
|
Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.Po SRS 11.22. je potrebno povečati finančne prihodke. Davčni organ je ustrezno prevrednotenje opravil prav na tej podlagi, kar nesporno izhaja iz njegove odločbe. V njej je pojasnil, da po SRS 11.22 izkazani saldi kratkoročnih obveznosti do obravnavanih družb na kontu 221 nimajo objektivne in verodostojne podlage za svoj obstoj. Zato jih je davčni organ odpravil. Odprava obveznosti do spornih dobaviteljev pa predstavlja povečanje rednih finančnih...
|
Za objavo seznama davčnih dolžnikov po petem odstavku 20. člena ZDavP-2 je relevanten podatek o lastništvu oziroma dejanskem lastništvu fizičnih oseb na 25. dan v mesecu pred mesecem objave.
|
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.
|
Iz podatkov, ki jih je tožnik knjižil, ni mogoče nedvomno ugotoviti vsebine in resničnosti nastanka poslovnega dogodka.
|
Drugostopenjski organ se sploh ni opredelil do tožnikovih navedb, da mu je bil nemški DDV vrnjen. S tem pa po presoji sodišča ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da je za tožnika nakupna vrednost vozila predstavljala 44.247,00 EUR. Slednja res izhaja iz računa z dne 1. 7. 2013, ki se glasi na tožnika in se nahaja v upravnih spisih. Z isto številko in datumom pa se na tožnika glasi še en račun, ki ga prilaga tožnik, iz katerega izhaja vrednost predmetnega vozila v višini 37.182,35 EUR. Na slednjem namreč nemški DDV ni vključen. Nepojasnjeno je, zakaj sta bila tožniku za predmetno vozilo izdana dva računa, eden z obračunanim nemškim DDV, in drug brez obračunanega nemškega DDV. Zato dejansko stanje v tem delu ni zadostno ugotovljeno.
|
Pritožba je bila vložena drugič in je bila glede vsebine in pritožbenih navedb v bistvenem enaka pritožbi zoper sklep z dne 20. 6. 2013. Ob vložitvi prve pritožbe je tožena stranka upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki po takratni ureditvi ni bila v skladu z Ustavo RS, zaradi kršitve načela zakonitosti, pravne varnosti in kršitve enakosti pred zakonom in priznala vse priglašene stroške tožeče stranke. Glede na vložitev nove pritožbe z bistveno enako vsebino, po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0, pri čemer tudi v novi pritožbi uporaba tujih pravnih virov ni bila potrebna, prav tako tudi ne posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oziroma pravno specialistično znanje ali tuj jezik, ki bi utemeljeval uporabo višjega količnika nagrade.
|
ZDO v 14. členu določa, da davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo med drugim v lasti stavbe, dele stavb, stanovanj in garaže in da je v skladu s 15. členom ZDO zavezanec za davek od premoženja iz 14. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Po presoji sodišča se določba 14. člena ZDO nanaša tudi na poslovne prostore, kar izhaja že iz gramatikalne razlage, saj se po navedeni določbi davek plača (med drugim) od posedovanja stavb, delov stavb, kamor sodijo tudi poslovni prostori.
|
Dolžina oziroma trajanje postopka nadzora sama po sebi na odločitev ne vpliva. Lahko pa na izpodbijano odločitev vplivajo spremenjene okoliščine oziroma ugotovitve davčnih organov v postopku nadzora, saj je ob ugotovitvi, da obveznosti ni, po določbah 122. člena ZDavP-2 možna sprostitev ali delna sprostitev zavarovanja. Po 3. točki prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter s premičninami, kar pomeni in kar je tudi logično, da je mogoče poseči le na premičnine in s tem tudi na obveznice, ki so v lasti tožnika. Zato po presoji sodišča za zakonito izdani sklep, pa čeprav začasni in čeprav gre samo za zavarovanje, ni dovolj, da drugostopni organ vzame tožnikov ugovor, da ni lastnik pretežnega dela obveznic, na znanje, kot je to storil v konkretnem primeru, temveč mora navedbe...
|
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Dohodke iz zaposlitve – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R
|
|