Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter glede na določbo 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2 res ni obdavčen, saj se v obdavčitev zajema le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega lastnika, in ki je bil solastniku izplačan. Vendar pa je iz zakonskega besedila mogoče razbrati tudi, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari, ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah ni prišlo. Razdelilo se je premoženje in ne posamezna nepremičnina z zamenjavo...
|
Odločanje o pritožbi je del upravnega (konkretno davčnega) postopka. Drugostopenjski upravni organ ima v smislu 247. člena ZUP in naslednjih, zato da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, tako v postopku odločanja o pritožbi, kot tudi celo po njem, zelo široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP oziroma spremeni odločbo v škoda pritožnika kot določa 253. člen ZUP. Tako v skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Preizkusi jo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi je zajeto v členih od 248 do 253 ZUP. Organu druge stopnje ponuja številne možnosti.
|
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.
|
Davčni organ je tožnici davek odmeril po prejemu sklepa o domiku nepremičnine, ki je že postal pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnici po prejemu zgoraj navedenega sklepa po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku. Davčna osnova je vezana na prodajno ceno, doseženo na javni dražbi in je bila v konkretnem primeru tako določena v skladu z zakonom.
|
Po določbah 141. člena ZDavP-2 od dneva začetka postopka do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest oziroma devet mesecev, če se davčna osnova ugotavlja z oceno. Vendar pa to ne pomeni, da je treba postopek ustaviti, oziroma da odločba po tem roku ne bi smela biti izdana. Rok, ki ga za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru določa ZDavP-2, je enako kot rok za izdajo odločbe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, instrukcijski in ne prekluziven. To pa pomeni, da je odločba lahko izdana tudi po preteku predpisanega roka in da iz tega razloga ni nezakonita in da jo je kot takšno treba odpraviti.Razlogi za postopanje po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2, ki davčnemu organu dovoljuje, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne z vročitvijo sklepa o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega...
|
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
|
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi,...
|
Drži, da je odvetništvo svoboden poklic, in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD-1. Vendar pa dejavnosti odvetniške družbe, ki je v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOdv omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ni mogoče enačiti z dejstvom njenega lastništva v posamezni pravni osebi. Opravljanje dejavnosti oziroma lastništvo sta namreč dve povsem različni pravni kategoriji. Drži tudi, da vpis v sodni register pomeni le deklaratoren vpis, in da zato v zadevi tudi ne gre za stvar, ki bi bila že pravnomočno razsojena, oziroma, ki veže davčni organ. Stranka, ki ji je bil vpis zavrnjen, lahko zato svoj predlog ponovno vloži.
|
Ob tem, ko je odločeno o denacionalizaciji delov podržavljenih parcel, za katere bi iz odločbe zgolj posredno izhajalo, kolikšna je njihova površina, ter ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se odloča prav glede takih površin, in ob tem, ko je tožnica uveljavljala denacionalizacijo navedenih parcel v bistveno večji (skupni) površini, se sodišče z njo strinja, da zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve delne odločbe mora izhajati, o delu katerega zahtevka se odloča in navedeni morajo biti razlogi za tako odločanje. Poleg tega mora obrazložitev odločbe zadostiti še (ostalim) zahtevam določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.Za denacionalizacijski postopek, v katerem ne more biti odločeno po skrajšanem postopku (saj ne gre za nobenega od primerov iz 144. členov ZUP), velja načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in obligatornost izvedbe ustne obravnave (154. člen ZUP).Za vrnitev v last in posest vodnih zemljišč...
|
Stališče tožene stranke, da je potrebno nagrado tožeče stranke obračunati po tarifni številki 4800 ZOdvT, je zmotno, saj tožeča stranka utemeljeno opozarja na peti odstavek opombe 4.8, po katerem prejme odvetnik v primeru, ko je njegova storitev omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, nagrado po tarifni številki 4601 ZodvT.Glede na specialno določbo petega odstavka opombe 4.8 ni mogoče šteti, da bi bilo po napotitvi na tarifno številko 4601 potrebno znova uporabiti določbe 8. poglavja in s tem prvi odstavek opombe 4.8, če bi odvetnik v tem postopku opravil zgolj določena opravila, saj je prvi odstavek v razmerju do petega odstavka te opombe splošnejša določba.
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Murska Sobota so dne 27. 4. 2017, ob 15.20 na AC A5 Maribor - Pince (Pince – jug) zaustavili kombinirano vozilo Mercedes Sprinter slovaške registracije, ki ga je upravljal državljan Velike Britanije. Pri pregledu vozila so ugotovili, da se v tovornem delu kombija nahaja 33 kartonskih škatel. Voznik za blago ni posedoval nobenih dokumentov. Pri pregledu vsebine enega kartona je bilo ugotovljeno, da se v kartonu nahajajo prepovedane snovi v športu, katere so na Listi prepovedanih snovi in postopkov Slovenske antidoping organizacije (SLOADO), zato so obvestili policijo. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota so skupaj z uslužbenci mobilnega oddelka finančne uprave opravili nadaljnji pregled vozila in kartonov in ugotovili, da osumljeni prevaža več 10.000 ampul in tablet s prepovedanimi snovmi v športu. Zaradi storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 1. odstavku 186. člena KZ je bila osumljenemu odvzeta prostost in bo priveden k preiskovalnemu sodniku. Policisti o zadevi še zbirajo obvestila. Poleg prepovedanih snovi v športu so našli še skoraj 30.000 gelov Kamagra, ki so jih zasegli uslužbenci finančne uprave, zoper kršitelja pa uvedli postopek o prekršku po Zakonu o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije.
|
|
Zavezanci, ki so v začetku aprila na dom po navadni pošti prejeli informativne izračune dohodnine, imajo še do vključno 3. maja 2017 čas, da vložijo ugovor, če ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena. Ugovor vložijo na naslov, ki je naveden v informativnem izračunu dohodnine (v pouku o pravnem sredstvu). Na podlagi ugovora bo davčni organ zavezancu izdal dohodninsko odločbo. Če pa se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, torej ocenijo, da je dejansko stanje takšno, kot je navedeno na informativnem izračunu dohodnine, jim ni treba storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 2. junij 2017, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR 1. junija 2017. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen konec maja 2017.
|
Od 3. maja 2017 dalje bo Finančna uprava RS začela elektronsko vročati tudi dokumente, izdane v postopkih davčnega nadzora, pa tudi druge dokumente, ki jih v upravnem postopku izdaja individualno, in se lahko nanašajo na različne vrste davkov, carin oziroma drugih dajatev. Navedeno pomeni, da se bo bistveno povečalo število in predvsem raznolikost elektronsko vročenih dokumentov.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
|
|
|
|
|
Sporočamo, da smo v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, ki je izdajatelj kvalificiranih digitalnih potrdil SIGOV-CA za državne organe, pristopili k reševanju opisane problematike, zato s tem dopisom dodatno pojasnjujemo možne načine prevzemanja dokumentov prek portala eDavki. Za ta namen smo pripravili video posnetek, kako si uredite elektronsko vročanje dokumentov Finančne uprave RS prek portala eDavki s certifikatom SIGOV-CA.
|
|