S 1.1.2016 oziroma s plačo za januar 2016 se obrazec REK-1 spremeni. Poleg obstoječih podatkov se dodatno pošiljajo še podatki za obrazec M-4. Za obdobje do 31.12. 2016 (prehodno obdobje) vlagajo M-4 še vedno delodajalci, kasneje, od 1.1.2017, pa FURS.
Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - Pravilnik določeno, da se za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobja od 1. 1. 2016 dalje na obračunih davčnega odtegljaja poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v obračunu davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: REK-1 obrazec).
...................
REK-1 obrazec se spremeni s 1.1.2016 oz. s plačo za januar 2016. Poleg obstoječih podatkov se dodatno pošiljajo še podatki za obrazec M-4.
REK-1 obrazec se spremeni s 1.1.2016 oz. s plačo za januar 2016. Poleg obstoječih podatkov se dodatno pošiljajo še podatki za obrazec M-4.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Člena 2, točka 1, in 10(2) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. junija 1999 in nato z Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. decembra 2001, je treba razlagati tako, da se izdaja vozovnic letalske družbe obdavči z davkom na dodano vrednost, kadar potniki vozovnic, ki so bile izdane, niso uporabili in za njih ne morejo prejeti povračila.
2. Člena 2, točka 1, in 10(2), prvi in drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/59 in nato z Direktivo 2001/115, je treba razlagati tako, da je treba davek na dodano vrednost, ki ga je kupec plačal ob nakupu letalske vozovnice, ki je ni uporabil, obračunati, ko letalska družba ali tretja oseba, ki ravna v njenem imenu in za njen račun, ali pa tretja oseba, ki ravna v svojem imenu, vendar za račun letalske družbe, prejeme plačilo za vozovnico.
3. Člena 2, točka 1, in 10(2) Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/59 in nato z Direktivo 2001/115, je treba razlagati tako, da če tretja oseba v okviru franšizne pogodbe trži vozovnice letalske družbe za njen račun in ji za vozovnice, ki so bile izdane in katerih veljavnost je potekla, nakaže pavšalni znesek, ki se izračuna kot odstotek letnega prometa, ustv
|
Article 2, paragraph 4 b) of Directive 2003/96 / EC of 27 October 2003 restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity, as amended by Directive 2004 / 75 / EC of 29 April 2004, must be interpreted as meaning that the natural gas used, first, for overheating and dry steam that is then used in the production process of the ammonia and, secondly, for thermal decomposition and disposal of waste gas from this process is not within the meaning of that provision, an energy product that dual-use is excluded from the application of the field Directive. Accordingly, Member States may grant a tax exemption in respect of the use of such energy product to the extent that such exemption is in accordance with the obligations laid down by Directive 2003/96, as amended by Directive 2004 / 75.
|
|
|
|
|
|
|
Davčni zavezanec v smislu določbe 39. člena ZDDV-1 je tudi posameznik, ki v času vložitve popravka obračuna DDV sicer ne opravlja več gospodarske dejavnosti, pa želi s popravkom obračuna popraviti oziroma zmanjšati znesek DDV, ki ga je obračunal v času, ko je še opravljal gospodarsko dejavnost.
|
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen in zakonit zaključek prvostopenjskega sodišča, da je revidentka vsaj morala vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV, ker je imela na voljo indice o goljufiji izdajatelja spornih računov, o nasprotnem pa se ni na razumen način prepričala. Kljub temu, da je njen dotedanji poslovni partner nenapovedano in presenetljivo spremenil njuno utečeno poslovno prakso tako, da je v dobavno verigo vključil novega poslovnega partnerja, od katerega je revidentka v določenem trenutku začela prejemati račune, namesto od dosedanjega poslovnega partnerja, kot pred tem, se namreč revidentka ni na razumen način prepričala o zanesljivosti novega poslovnega partnerja oziroma o razlogih za njegovo vključitev v dobavno verigo.
|
Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2, glede na vsebino poslov in ugotovljena dejstva (da gre za poslovno povezani osebi, da je družba A. insolventna in da ni poravnavala svojih obveznosti, da je na revidentko preneseno opravljanje dejavnosti, da se plačila med njima niso izvedla preko bančnih računov, delavci so delo opravljali in plače so jim bile izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene) revidentko pravilno obravnava kot plačnico davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
|
Novela Zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF-C, ki je bila objavljena v UL RS 95/2014 z dne 29.12.2014, je s spremembo 130. člena in dodanim 130. a členom spremenila delež osnove za izračun in stopnjo za obračun koncesijske dajatve v dveh fazah: prvo znižanje je v veljavi od februarja 2015 dalje, drugo znižanje naj bi začelo veljati za obdobja od januarja 2016 dalje. Na tej podlagi je bilo v UL RS, št. 6/15, z dne 30.1.2015, objavljeno Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske dajatve ter dodatne koncesijske dajatve, ki v prilogi vsebuje tudi spremenjen obrazec obračuna. S 1.2.2015 se je znižal delež koncesijske dajatve iz 67 % na 52,6 %, stopnja koncesijske dajatve pa iz 23 % na 16 %. Novo znižanje je bilo po tej noveli predvideno od 1.1.2016 dalje.
Do predvidenega znižanja v letu 2016 ni prišlo, saj je bila v UL RS 90/15 dne 27.11.2015 objavljena novela ZUJF-D, ki je črtala drugi odstavek 130. člena, v preštevilčenem drugem odstavku pa črtala točko d). Navedeno pomeni, da tudi za obdobja v letu 2016 oziroma do nadaljnjega delež koncesijske dajatve ostaja 52,6 %, stopnja pa 16%, torej nespremenjeno od februarja 2015 dalje. Nespremenjen ostaja tudi delež osnove za obračun dodatne koncesijske dajatve, tj. 100 %, predpisana stopnja pa 2 %.
V UL RS 100/15 z dne 23.12.2015 je bilo objavljeno novo Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve, ki v delu navodila za izpolnjevanje obrazca obračuna upošteva zadnje spremembe ZUJF.
Prvi obračun koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve (OKD-ODKD) v skladu z novim Navodilom za obračun in nakazovanje koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve, so zavezanci za obe dajatvi – študentski koncesionarji, dolžni predložiti za mesec januar 2016, najkasneje do 18.2.2015. Za mesece do vključno decembra 2015 je v uporabi še Navodilo iz UL RS 6/15.
FURS je...
|
|
|
|
Dopolnjeno vprašanje:Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številkDodana vprašanja:Vprašanje 282: Na kakšen način potrdim račun, ki sem ga izdal iz vezane knjige računov (VKR)?Vprašanje 283: Ali je treba uporabo vezane knjige računov v primeru, če le-to uporabljam v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov, navesti v internem aktu?Vprašanje 284: Katera »zneskovna« polja moram izpolniti v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna«?Vprašanje 285: Podatke o izdanih računih iz VKR sem v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poročal preko menija »Izdaja računov« namesto preko menija »Poročanje VKR računov«. Kaj naj naredim?Vprašanje 286: V katera polja v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo »zneskovne« podatke o računu zavezanci, ki niso identificirani za DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?Vprašanje 287: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?Vprašanje 288: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno...
|
Finančna uprava RS je na podlagi ugotovitev v okviru finančne preiskave izvedene pri tuji pravni osebi opravila davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti obdavčevanja drugih dohodkov. Iz pridobljenih podatkov na transakcijskem računu je izhajalo, da je pravna oseba na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V finančnem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da so ta sredstva bila nakazana fizični osebi, zastopniku družbe. Fizična oseba teh dohodkov sama ni napovedala, zato so bile obveznosti naložene z inšpekcijsko odločbo v višini 477.388 EUR.
Tuja pravna oseba, ki je nerezident RS, ni kazala znakov opravljanja ekonomske dejavnosti, pri slovenski banki pa je imela odprt zgolj transakcijski račun. Po opravljeni analizi transakcij poslovanja na transakcijskem računu je bilo ugotovljeno, da je na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je fizična oseba kot zastopnik te družbe v imenu in za račun družbe dogovorila za sklenitev določenih poslov in da je pretežni del denarnih sredstev v višini 1 mio EUR v letih 2011 in 2012 dvignila iz računa v gotovini ali pa so bila ta nakazana na njen zasebni transakcijski račun. Pri fizični osebi, ki je rezident RS, je bil zato opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Ker zavezanec z ničemer ni dokazal, da so bila ta sredstva porabljena za namene dejavnosti tuje družbe, so se prejeta sredstva za davčne namene obravnavale kot drugi dohodki, ki jih je bila fizična oseba dolžna napovedati davčnemu organu. Zavezancu za davek za davčni leti 2011 in 2012 ni bila odmerjena dohodnina, zato je bila odmera opravljena v tem postopku ter naložene dodatne obveznosti iz naslova dohodnine v višini 477.388 EUR.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v okoliščinah, kot so te v glavni stvari, naloži banki, ki med drugim opravlja dejavnosti lizinga, da v števec in imenovalec ulomka, s katerim določa enak odbitni delež za vse svoje blago in storitve za mešano uporabo, vključi le tisti delež obrokov za lizing, ki jih plačajo stranke v okviru svojih pogodb o lizingu, ki ustreza obrestim, če je ta uporaba tega blaga in storitev predvsem posledica financiranja in upravljanja pogodb, ki jih dajalec lizinga sklepa s svojimi strankami, ne pa posledica dajanja vozil na razpolago, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
|
Člena 49 PDEU in 54 PDEU ter člena 31 in 34 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 nasprotujejo zakonodaji države članice, na podlagi katere se v primeru, da družba rezidentka prenese stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali v državi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru na družbo iste skupine, ki ni rezidentka, predhodno odbite izgube iz naslova prenesene poslovne enote vključijo v obdavčljivi dobiček družbe prenosnice, če prva država članica obdavči dobiček, ki ga je navedena poslovna enota realizirala pred prenosom, in dobiček, ki je posledica povečanja vrednosti, realizirane ob tem prenosu.
|
Člena 16 in 18 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da tega, da lizinški družbi ne uspe doseči, da ji lizingojemalec vrne blago, ki je bilo predmet pogodbe o finančnem lizingu, po odpovedi te pogodbe zaradi kršitve lizingojemalca, čeprav je ta družba sprožila postopke za vračilo tega blaga, po odpovedi pogodbe pa ni prejela nobenega plačila, ni mogoče šteti za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, v smislu teh členov.
|
1. Člen 16(1) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006, v različici, ki izhaja iz člena 28c te direktive, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, določeni v tej ureditvi, določa pogoj, da je uvoženo blago, ki je za namene tega davka namenjeno v davčno skladišče, v slednje tudi fizično vneseno.
2. Šesto direktivo 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/18, je treba razlagati tako, da v skladu z načelom nevtralnosti davka na dodano vrednost pri uvozu nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere država članica zahteva plačilo davka na dodano vrednost pri uvozu, čeprav je bil ta že poravnan v okviru obrnjene davčne obveznosti, in sicer z izdajo računa samemu sebi ter vpisom na seznam nabave in prodaje davčnega zavezanca.
|
Pravo Unije, vključno s členom 183 Direktive 2006/112 / ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da to je to "nasprotuje zakonodaji in prakso države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki izključuje plačilo zamudnih obresti od zneska davka na dodano vrednost, ki ni bila nadomestljiva razumnem roku.......
|