S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
|
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
|
|
|
Dodano vprašanje:
Vprašanje 304: Po 2. januarju 2016 smo izdajali gotovinske račune iz elektronske naprave, ki ni omogočala davčnega potrjevanja računov. Ali in kako moramo takšne račune naknadno potrditi?
|
Dodana vprašanja:
- Vprašanje 9: Kako se po določbah mednarodnih pogodb obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
- Vprašanje 10: Kako se po davčni zakonodaji v Sloveniji obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
- Vprašanje 11: Kako se odpravlja dvojna obdavčitev nagrad nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
Umetniki in športniki (3. izdaja)
Arhiv sprememb
|
Obveščamo vas, da se za obresti in dividende, ki bodo dosežene v letu 2016, ne vlaga več trimesečnih napovedi.
Dosežene obresti in dividende v letu 2016 je potrebno napovedati pri davčnem organu v letu 2017, najkasneje do 28. februarja 2017, na napovedi:
Napoved za odmero dohodnine od dividend za leto
Napoved za odmero dohodnine od obresti za leto
|
V okviru finančne preiskave je bilo ugotovljeno, da je imel davčni zavezanec v letih od 2008 do 2014 na dveh transakcijskih računih evidentirane izredno visoke bremenitve, da je pridobil delež v gospodarski družbi, da je povezanim družbam in fizičnim osebam nakazoval posojila ter izvedel gotovinske pologe na eno izmed svojih družb v skupini.
Davčni zavezanec je v inšpiciranem obdobju povečal svoje premoženje predvsem na račun zmanjšanja začetnih obveznosti iz posojilnih razmerij, razpolagal pa je tudi s precejšnjimi denarnimi sredstvi. Obravnavana fizična oseba je ugotovljen razkorak skušala pojasniti oz. znižati s sklicevanjem na gotovinske prihranke iz preteklosti, ki naj bi izhajali iz denacionalizacijskega upravičenja staršev, ter da je denarna sredstva v svojo družbo vlagal le kot sredstva svojega poslovnega partnerja iz tujine. Dejanski obstoj zatrjevanih prihrankov na prvi dan inšpiciranega obdobja ni bil z ničemer jasno in nedvoumno izkazan niti dokazan, ravno tako ne razmerje in denarni tok s poslovnim partnerjem.
Po opravljeni analizi finančnih transakcij davčnega zavezanca, ki jo je davčni organ izvedel s pomočjo ene izmed metod posrednega izračunavanja nenapovedanih dohodkov, je bila v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljena precejšnja razlika med vrednostjo premoženja, sredstvi oz. porabo sredstev za privatne namene in dohodki davčnega zavezanca, ki jih je ta v postopku uspel pojasniti. Razlika je bila ugotovljena v višini 1.430.403,00 EUR. Davčnemu zavezancu je bila odmerjena davčna obveznost po stopnji 70% v višini 1.001.283,00 EUR.
|
Foto knjiga, izdelek z vezavo s trdimi platnicami, izdelan iz papirja, velikosti približno 21 x 31 cm, z barvnimi, zasebnimi fotografijami in kratkim besedilom, ki se nanaša na dejavnosti, dogodke, osebe itd. na zadevnih fotografijah, se v skladu s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature uvršča pod oznako KN 4911 91 00, kamor se med drugim uvrščajo tudi fotografije. Dobava foto knjig, ki se uvrščajo v tarifno številko carinske nomenklature 4911 91 00, je obdavčena po splošni 22 odstotni DDV stopnji. Več glede uvrstitve v KN.
|
V postopku je Informacijski pooblaščenec ob pregledu „in camera“ pri AJPES-u preverjal, kateri podatki in v kakšni obliki se bodo ponovno uporabljali pri tožeči stranki in ugotovljeno je bilo, da gre za širši nabor podatkov, kot so dostopni na spletnih straneh AJPES-a z javnim vpogledom. Zato sodišče nima pomislekov v pravilno odločitev glede tega, da gre v obravnavanem primeru za takšno ponovno uporabo informacij javnega značaja, za katero je treba plačati nadomestilo.
|
Določba drugega odstavka 22. člena ZOdvT, na katero je odločitev oprla tožena stranka, se uporabi subsidiarno, samo če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prvem odstavku 22. člena. V tej zadevi je tožena stranka tožeči stranki naložila v plačilo dajatve v skupni višini 7.028,11 EUR, kar je objektivni kriterij za določitev vrednosti predmeta na podlagi prvega odstavka 22. člena ZOdvT. Vrednost predmeta je v tem primeru ocenljiva.V predmetni zadevi gre za odmero stroškov za sestavo pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot prepozna zavržena pritožba tožeče stranke. Sodišče se v tem delu povsem strinja s presojo tožene stranke, da gre za enostavno zadevo, saj gre zgolj za vprašanje pravočasnosti pritožbe, zato sestava pritožbe ni vsebovala niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag. Iz besedila 13. člena ZOdvT jasno izhaja, da se količnik določi glede na konkretno storitev, za katero se nagrada odmerja, in ne glede na...
|
Čeprav je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla razumne razloge za izdajo začasne odredbe, pa ni zadostila dokaznemu standardu, ki ga je vzpostavilo Vrhovno sodišče v tovrstni upravno-sodni praksi. Tožnik škodo opisuje zgolj na načelni ravni in je ne konkretizira v povezavi z izpodbijanim aktom. Na splošno navaja, da ne more opravljati dejavnosti upravljavca stvarnega premoženja, za katero ga je pooblastila Vlada RS in da škoda nastaja tudi ustanoviteljici pa tudi širši družbi, občanom, ki morajo možnosti za najem športnih objektov iskati drugje. Navaja, da ji s tem izpade pomemben vir sredstev za vzdrževanje in ohranjanje nepremičnin, vendar dalj od te navedbe v konkretizaciji škode ne gre. Ker tožnika škode ne konkretizira tako, da bi izhajala iz okoliščin sklepanja ali priprav na sklepanje najemnih pogodb v konkretnem primeru in ni predložila nobenega dokaza, tudi ni z ničemer utemeljila, da bi bila škoda v konkretnem primeru težko...
|
Za to, da se pri ugotavljanju nabavne vrednosti upošteva vrednost iz pogodbe, je bistveno, da je na podlagi pogodbe kapital pridobljen, kar v primeru, ko gre za nepremičnino, pomeni, da je na podlagi sklenjene pogodbe možen vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer sklenila prodajno pogodbo, pridobila pa je lahko nepremičnino in s tem kapital po pogodbi šele, ko ji je bila izročena. Šele takrat je namreč lahko nastopila last in posest kupljene nepremičnine in šele takrat je lahko od prodajalca zahtevala vknjižbeno dovoljenje za bremen prosti vpis lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. To pa po presoji sodišča pomeni, da v konkretnem primeru vrednost kapitala – nepremičnine v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe ter da je zato treba pri ugotavljanju nabavne vrednosti upoštevati 2. stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, po katerem se v primeru, če vrednost kapitala v času pridobitve ni...
|
V konkretnem primeru je sporen znesek odbitka tujega davka, ki je bil upoštevan pri odmeri dohodnine tožniku za leto 2010. Pri tem je sporna višina zneska, od katerega je bil ta davek izračunan, in s tem vsebina pojma „dohodek“ iz potrdila hrvaškega davčnega organa, ki ga je tožnik predložil v ugovoru zoper informativni izračun in za katerega trdi, da ne prestavlja celotnega zneska (plače), izplačanega za delo na Hrvaškem in s tem celotnega zneska, ki je bil obdavčen na Hrvaškem in ki se kot takšen upošteva pri izračunu spornega odbitka davka, plačanega v tujini, temveč da gre za znesek (plače), ki je že zmanjšan za prispevke. Okoliščine, ki vplivajo na višino davčne osnove, od katere je bil plačan davek na Hrvaškem, in s tem na višino odbitka tujega davka, ki se upošteva pri davčni odmeri, niso bile presojene, oziroma to vsaj iz razlogov davčnih odločb ni razvidno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo...
|
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavani primer pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
|
Določbo 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZDDD je mogoče pravno konsistentno razlagati le tako, da se kot premoženje, ki se obdavči, štejejo premoženjske pravice in poleg lastninske pravice iz 1. in 2. alineje še druge stvarne pravice, torej še zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Pravice iz 3. alineje so torej vse stvarne pravice, razen lastninske pravice, ki jo zakon obravnava ločeno, ter premoženjske pravice, ki nimajo narave stvarnih pravic. Kaj je premoženjska pravica, ZDDD ne pove, skladno s civilnopravno teorijo pa so to vse tiste pravice, ki imajo objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Podedovana terjatev je bila tako tožnici utemeljeno upoštevana v davčni osnovi kot premoženjska pravica iz 3. alineje navedene določbe ZDDD. Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno sorodstveno razmerje med zapustnikom in...
|
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Ker je z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine 193. člen ZUJF prenehal veljati 1. januarja 2014, je Ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo na podlagi 47. člena ZUstS. Takšna odločba ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi. V obravnavani zadevi to pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti. davek je bil torej tožnici odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe.
|
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo. Odločba ima učinek razveljavitve. Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se glede na navedeno v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
|
Zavezanci za prispevke za socialno varnost so tako zavarovanci kot delodajalci. ZDavP-2 v 352. členu določa, da tako prispevke, za katere je zavezanec zavarovanec, kot tudi prispevke, za katere je zavezanec delodajalec, izračuna, odtegne in plača plačnik davka ter da se v obeh primerih izračun prispevkov opravi v obračunu davčnih odtegljajev. Ta obračun predstavlja zbir obveznosti za zaposlene delavce, zato se v primeru, ko plačani znesek ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, kot to določa 93. člen ZDavP-2. Podlaga za plačilo prispevkov so torej zbirni podatki iz obračuna, medtem ko se individualni podatki po posameznem davčnem zavezancu zgolj izkazujejo ter se s tem omogoča vpogled v podatke o obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Niso pa individualni podatki podlaga za odtegljaj oziroma za izvršeno plačilo. Tožnik zato s sklicevanjem na ločeno izkazovanje podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev po posameznih...
|
V zadevi so sporni prihodki tožnice iz članarin in njihovo računovodsko evidentiranje kot obveznosti do družbe D. Ltd. Kolikšna je bila skupna višina obračunanih članarin, iz računovodskih evidenc tožnice ni bilo mogoče razbrati. Tožnica pa je že v pripombah na zapisnik ugovarjala vsebini izjave, po kateri naj bi vsak kreditojemalec ob sklenitvi pogodbe o potrošniškem kreditu podpisal še pristopno izjavo za klub A. Glede na takšno vsebino pripomb ne drži trditev v izpodbijani odločbi, da je (bilo) v postopku nesporno ugotovljeno, da je bil vsak kreditojemalec dolžan plačati članarino. Sodišče sicer ne dvomi, da je imela tožnica možnost oziroma celo dolžnost, da že med pregledom na podlagi izdanega sklepa predloži podatke o članarinah. Vendar je zgolj dejstvo, da tega ni storila, še ne prekludira v pogledu vsebine pripomb na zapisnik, tako kot tudi ne odvezuje davčnega organa, da pripombe preuči in nanje odgovori po vsebini, česar ni storil. Nepravilnosti...
|
V 89. členu ZDavP-2 je za primer obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 določen specialni subjektivni rok šestih mesecev od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, ter objektivni rok petih let od vročitve odločbe stranki. Tudi po mnenju sodišča je davčni organ za verodostojna nova dejstva in nove dokaze izvedel šele s pridobitvijo kazenske sodbe tujega sodišča kot uradnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, za obnovo postopka odmere dohodnine in tudi odmero dohodnine v obnovljenem postopku. V tujini prejeta provizija predstavlja za davčnega zavezanca druge dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Tožnikova trditev, da je protipravno premoženjsko korist vrnil, ne drži. Po podatkih spisa je šlo pri plačilu zneska, na katerega se sklicuje, za plačilo denarne kazni ob izreku pogojne obsodbe in...
|