Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Iz pripravljenih podatkov je razvidno, da ima uvedba davčnih blagajn pozitivne učinke, ki se kažejo tako v povečanju prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev, kot tudi povečanju vplačil DDV in večjemu številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje.

 Celotno sporočilo za javnost   

Tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov. Ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2.

V Finančni upravi RS že vrsto let spremljamo poslovanje zavezancev s subjekti, ki imajo sedež ali transakcijski račun na davčno ugodnejših območjih. To področje poslovanja smo prepoznali kot visoko rizično. Za lažje razumevanje te tematike in želje po transparentnosti delovanja Finančne uprave RS smo se odločili za javno objavo 100 odločb, s katerimi so bile odmerjene najvišje dodatne davčne obveznosti pri zavezancih, ki so poslovali s subjekti, povezanimi z davčno ugodnejšimi območji. Naš namen je preventivno delovanje in predvsem opozarjanje na sheme agresivnega davčnega načrtovanja, ki z vidika davčne zakonodaje niso dopustne. Med objavljenimi so tudi primeri, v katerih je bil nadzor sicer začet zaradi preveritve transakcij s subjekti iz davčno ugodnejših območij, tekom nadzora pa so bile ugotovljene nepravilnosti iz drugih področij poslovanja zavezanca. Primeri, ki jih objavljamo, obravnavajo tako transakcije s subjekti v klasičnih davčnih oazah (seznam držav, objavljen na podlagi 15. odstavka 8. člena ZDDPO, seznam UPPD, seznam IMF… ), kot tudi transakcije s subjekti na območjih, ki izpolnjujejo oziroma so v preteklosti izpolnjevale zgolj katerega od elementov davčnih oaz (tajnost bančnih podatkov, nedostopnost podatkov o imetnikih naložb, itd.) in so se jih zavezanci posluževali za namene izogibanja davčnim obveznostim. Na spodnjih povezavah so objavljene razosebljene odločbe od leta 2010 dalje.Zap. št.Znesek*Zap. št.Znesek* 17.489.028,59 EUR 5188.296,93 EUR 26.081.797,50 EUR 5284.237,50 EUR 33.841.720,72 EUR 5379.704,96 EUR 4862.194,80 EUR 5478.663,34 EUR May 10, 2016 0 Comments

Kot prekrškovni organ Finančna uprava RS obravnava prekrške z davčnega, carinskega, trošarinskega ter nekaterih drugih področij (npr. dela in zaposlovanja na črno, iger na srečo, cestnega prometa, okoljskih dajatev,…).  V letu 2015 je bila v okviru Finančne uprave opravljena reorganizacija dela prekrškovnega organa, tako da poleg inšpektorjev in uslužbencev mobilnih oddelkov, ki izdajajo plačilne naloge na kraju storitve prekrška, vse ostale postopke o prekrških vodijo pooblaščene uradne osebe na štirih oddelkih za obravnavo kaznivih ravnanj (na finančnih uradih v Brežicah, Celju, Murski Soboti in Novi Gorici). Vsak izmed teh finančnih uradov je pristojen za obravnavo storilcev prekrškov na območju celotne države, tako da lahko izdaja prekrškovne akte vsem storilcem v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo prebivališče oziroma sedež. Finančna uprava RS je v letu 2015 sankcionirala 22.620 storilcev prekrškov s plačilnim nalogom in 4.577 storilcev z odločbo o prekršku. Skupno je bilo torej obravnavanih 27.197 storilcev prekrškov za 28.127 storjenih prekrškov. Največ sankcij je bilo izrečenih na področjih davčnega postopka, davka na dodano vrednost, dela in zaposlovanja na črno ter prometne zakonodaje.  Kar 2.858 prekrškovnih ukrepov pa je bilo v letu 2015 izrečenih v skladu z Zakonom o finančni upravi, v skladu s katerim se kaznujejo osebe, ki uradnim osebam FURS ne omogočijo izvedbe pooblastil ali ne predložijo podatkov. Storilcem je bila v letu 2015 izrečena globa v skupnem znesku 28.252.743 evrov in izrečenih 1.453 opominov. Ob izreku globe je storilcem največkrat globa izrečena v najnižjem predpisanem znesku, v primerih hujših prekrškov pa se lahko izreče tudi v višjem znesku, znotraj predpisanega razpona.Postopanje FURS v okviru prekrškovnega postopka je podrobneje pojasnjeno v okviru Vprašanj in odgovorov na spletni strani FURS.

Finančna uprava RS ob analizi prejetih podatkov o potrjenih računih, podatkov o preverjenih računih s strani potrošnikov in na osnovi izvedenih nadzorov Zakona o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) ugotavlja nepravilnosti, ki so posledica napak v postopku pošiljanja podatkov o računih zaradi programskih napak ali neupoštevanja tehničnih specifikacij pri pošiljanju podatkov v sistem davčnih blagajn. Opozarjamo, da bomo v zvezi s tem izvajali še strožji nadzor in v primeru nepravilnosti izrekali globe.Nekatere dobavitelje programske opreme je Finančna uprava RS že obvestila o zaznanih tovrstnih napakah, vendar se določene napake, ki so povezane z neupoštevanjem tehničnih specifikacij, še vedno ugotavljajo.V nadaljevanju navajamo nekatere primere ugotovljenih nepravilnosti, ki jih morajo zavezanci v sodelovanju s svojimi dobavitelji programske opreme nujno odpraviti. V  primeru tovrstnih napak bo Finančna uprava RS sicer izvedla ustrezne prekršovne postopke.  ZOI posredovan na FURS (t.j. ZOI v sistemu davčnih blagajn) se ne ujema z ZOI izpisanim na računu;zavezanci račune potrjujejo z napačnim namenskih digitalnim potrdilom (primeri uporabe testnih digitalnih potrdil in digitalnih potrdil zavezanca, ki ni dejanski izdajatelj računa…);napake v programih pri kreiranju ZOI kode (podatki, s katerimi se ZOI koda kreira so nepravilni, ali neresnični, ali nepravilnega formata);zavezanci še vedno pošiljajo podatke o računih v testni sistem;napačno številčenje računov oziroma številka računa ni sestavljena skladno s 4. odstavkom 5. člena ZDavPR (poslovni prostor - oznaka elektronske naprave - zaporedna števila računa);zavezanci pošiljajo v potrjevanje račune, pri katerih davčna številka operaterja v sistem davčnih blagajn ni posredovana (je ni niti pod R_3.10 ali niti pod R_3.11), ali je posredovana neveljavna davčna številka, ali je posredovana davčna številka dobavitelja programske opreme, namesto davčne številke operaterja, ali je posredovana davčna...

V določbah SRS ni podlage za to, da se kot nabavna vrednost nakupna cena osnovnega sredstva ne upošteva in da se namesto nje upošteva poštena vrednost drugih nadomestil oziroma, kot izhaja iz izpodbijane odločbe „poštena nabavna vrednost“, če ni hkrati ugotovljena navideznost pogodbe o nabavi oziroma z njo določene nakupne cene oziroma če niso ugotovljene okoliščine, ki bi skladno z določbami ZDDPO-2 višino odhodkov omejevale na višino primerljivih tržnih cen.Negospodarno ravnanje tožeče stranke, ki se ugotavlja v izpodbijani odločbi, ni predmet sankcioniranja na davčnem področju, če za to v davčni zakonodaji ni izrecne podlage.

Tožnik je v tožbi in že pred dokončnostjo izpodbijane odločbe navedel nova dejstva in predložil nov dokaz o tem, da je mu je bilo za isto odmerno obdobje naloženo plačilo davka v tujini (na Malti) ter navedel razloge, zakaj dejstev in dokazov ni navedel in predložil že v postopku izdaje izpodbijane odmerne odločbe. Razlogi so prepričljivi in izkazani s predloženo odločbo malteških davčnih organov ter datumom njene izdaje, ki je po izdaji izpodbijane odločbe in pred izdajo drugostopne odločbe. In ker je obveznost plačila tujega davka, ki se ugotavlja in tožniku nalaga v plačilo s predloženo odločbo malteških davčnih organov, obstajala že v času odločanja na prvi stopnji in ker je tožnik po nespornih podatkih spisov v napovedi uveljavljal odbitek oziroma oprostitev tujega davka, se po presoji sodišča pokaže, da dejansko stanje glede upoštevanja odbitka tujega davka ni bilo ugotovljeno popolnoma in pravilno.

davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.Po določbah 77. člena ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za dokazovanje z izvedencem finančne stroke, ki ga tožnik,...

Prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom ni odločil le o izterjavi tistih obveznosti, ki so bile predmet prvotnega sklepa o izvršbi, ampak je odločil (tudi) o izterjavi drugih obveznosti. S tem je prekoračil zakonski okvir odločanja iz prvega odstavka 242. člena ZUP, saj pri tem ne gre več zgolj za odločanje na podlagi pritožbe o zadevi, ki je bila predmet prvotnega upravnega akta. Davki in pripadajoče dajatve se s prejetimi plačili poplačajo po vrstnem redu, ki je kogentno določen z zakonom (93. člen ZDavP-2) ter ga zato ne zavezanec in ne davčni organ ne moreta spreminjati.

Po določbah ZDavP-2 je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločbo, kar po eni strani pomeni, da je dolžan ugotavljati tako dejstva, ki so zavezancu v breme, kot tudi tista, ki so mu v korist. Zato da ugotovi resnično stanje stvari, lahko ugotavlja dejstva z vsemi dokaznimi sredstvi, za katera oceni, da so primerna, in zato mu ni mogoče uspešno očitati, da je zbiral podatke tudi z navzkrižno kontrolo pri drugih pravnih osebah oziroma preko tujih administrativnih organov. Pri tem je davčni organ dolžan dokazati tista dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane oziroma ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša, medtem ko je zavezanec za davek tisti, ki mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.Način obračuna opravljenih del (po toni premoga) je resda skladen s pogodbo. Vendar pa je v pogodbi v 4. členu dogovorjeno tudi, da bo izvajalec naročniku redno do 8. dne v mesecu izstavil...

S trditvijo, da bi bila obveznost po izvršilnem naslovu izpolnjena, kolikor bi davčni organ sledil izjavi zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka (A. d.o.o.) in davek vrnil tožeči stranki oziroma z njo pobotal obveznosti po izvršilnem naslovu, tožeča stranka ne more biti uspešna. Razlogom, ki jih navaja pritožbeni organ, sodišče dodaja le, da se po odpravi odločbe o odmeri DDV v davčnem postopku odpravljajo le posledice, ki izhajajo iz te odločbe, in sicer vračilo z odločbo neupravičeno naloženega in plačanega davka, ne pa tudi posledice, ki izhajajo iz načina zagotovitve sredstev za poplačilo. Skladno s 97. členom ZDavP-2 pa se, ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena, zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno.