Nesporno je, da v času kontrole dne 19. 3. 1997 tožnica ni bila v avtomobilu, torej avtomobil ni bil uporabljen za osebni prevoz invalidne osebe. Glede na namen zakona, da se omogoči invalidnim osebam nakup osebnim avtomobilom z davčnimi oprostitvami, torej da se jim s tem olajša življenje (invalidom je po Ustavi RS zagotovljeno posebno varstvo), je po presoji sodišča določbo 14. točke 18. člena ZPD dopustno razlagati tako, da se mora osebno vozilo uporabljati za potrebe invalidne osebe. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je tožnica dokazala, da je bilo osebno vozilo dejansko uporabljeno za potrebe invalidne osebe, saj je po presoji sodišča preložila ustrezna dokazila, iz katerih je mogoče tako zaključiti. Ni pa sodišče odločalo o stroških upravnega postopka, ker v okviru tožbenega zahtevka ni imelo procesnih možnosti, da odloča o tem vprašanju.
|
Če z izrekom odločbe ni odmerjen davek, ampak se opravi samoobdavčitev, potem ni mogoče zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Pogoj za odpravo odločbe je namreč izdana odločba. Povzetek obračunanega davka v obrazložitvi odločbe ne pomeni odmere davka.
|
Tožeča stranka, ki na podlagi podeljene koncesije za izkoriščanje gozdov opravlja sečnjo, spravilo in prodajo lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije v svojem imenu in za svoj račun, je (kot pravna oseba, ki po določbi 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku gospodari z gozdovi) davčni zavezanec na podlagi določb ZPD in 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
|
Tehnična dokumentacija ne sodi v opravljanje gradbene dejavnosti glede na to, da gradbene storitve in gradbene dejavnosti določajo določbe ZPD in Pravilnika o izvajanju zakona o prometnem davku, kot tudi Standardna klasifikacija dejavnosti. Osnova za davek od prometa storitev je cena gradbene storitve, zaračunana investitorju (9. točka 1. odstavka 24. člena ZPD). Napačno in zmotno je stališče tožeče stranke, ki je za izračun davka od prometa storitev upoštevala preračunano stopnjo. Sprememba končne cene v pogodbi ne dokazuje, da je bil v ceno dejansko vračunan 3% davek od prometa storitev (ne da bi bilo to razvidno iz same pogodbe oziroma iz pogodbene vrednosti del).
|
Za uveljavljanje davčne osnove iz 10. odstavka 24. člena ZPD je potrebno ločeno vodenje prihodkov od prodaje jedil in pijač na način, predpisan v Odredbi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah.
|
Osnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov.
Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet.
ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena...
|
Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2016 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2015 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 1. avgusta 2016, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.
Celotno sporočilo
|
Davčni zavezanec z identifikacijsko številko za DDV bo opravil uvoz blaga 28. 7. 2016. Carinsko deklaracijo za ta uvoz bo prejel po pošti 1. 8. 2016. Davčna obveznost pri uvozu blaga bo nastala 28. 7. 2016, zato bo davčni zavezanec izkazal obračunani DDV v polju 26 obrazca DDV-O za mesec julij.
|
V nadaljevanju podajamo splošne usmeritve v zvezi s plačilom akontacije dohodnine. V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da mora izplačevalec dohodka - plačnik davka ob izplačilu dohodka obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Pri tem mora upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine.
Več v nadaljevanju
|
V nadaljevanju podajamo splošne usmeritve v zvezi s plačilom akontacije dohodnine (objavljeno tudi v dokumentu pod vprašanjem številka 17). V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da mora izplačevalec dohodka - plačnik davka ob izplačilu dohodka obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Pri tem mora upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine.
Več v nadaljevanju
|
Seznam izvršilnih naslovov je po določbah ZDavP-2 opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, vendar pa nima narave odločbe. Ne odmerne v smislu določb ZDavP-2 in ne upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam namreč ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvrešni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva. Tožnikov predlog za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo spornih seznamov izvršilnih naslovov po nadzorstveni pravici je bil pravilno zavržen, saj navedeno pravno sredstvo zoper takšen seznam po zakonu ni predvideno oziroma dovoljeno.
|
Tožnik je bil zavezanec, ki mu informativni izračun dohodnine za leto 2012 ni bil vročen do 15. 6. 2013, zato je bil dolžan vložiti napoved za odmero dohodnine sam, najkasneje do 31. 7. 2013. Ta obveznost je zanj veljala tudi v primeru pridobivanja osebnih prejemkov v Avstriji. Obveznost plačila dohodnine velja namreč tudi za tiste zavezance, ki dohodke iz naslova osebnih prejemkov prejemajo v Avstriji.
|
|
|
|
Opozarjamo, da morajo davčni zavezanci s sedežem izven Slovenije, identificirani za namene DDV v Sloveniji, ki želijo DDV od uvoza plačevati in izkazovati prek obračuna DDV, predhodno imenovati davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo DDV od uvoza. Ta davčni zastopnik mora predložiti pooblastilo prek eDavkov (kot lastni dokument, pod Subjekt se navede Pooblastilo – DDV od uvoza). Dokler zastopanje ni urejeno, se DDV od uvoza ne more izkazovati prek obračuna DDV.
Več glede plačevanja DDV od uvoza in izkazovanju tega DDV prek obračuna DDV je navedeno v Navodilu o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV, št. 13/2016.
Več glede ostalih sprememb pravilnika
|
Postopki dolžne skrbnosti pri identifikaciji obstoječih računov posameznikov (1. izdaja) Postopki dolžne skrbnosti pri identifikaciji obstoječih računov subjektov (1. izdaja) Postopki dolžne skrbnosti pri identifikaciji novih računov subjektov (1. izdaja) Postopki dolžne skrbnosti pri identifikaciji obvladujočih oseb obstoječih računov subjektov (1. izdaja) Postopki dolžne skrbnosti pri identifikaciji obvladujočih oseb novih računov subjektov (1. izdaja)
|
Vrhovno sodišče je v nekaj zadevah zavzelo stališče, da za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Temu je pritrdilo tudi več avtorjev v teoriji. Po njihovem mnenju mora tudi toženec, ko se brani pred prodajalčevim zahtevkom za plačilo celotne kupnine, v svojo obrambo vložiti (nasprotno) tožbo za znižanje kupnine in se ne more braniti le z ugovorom, da je zaradi napak kupljenega predmeta kupnina previsoka. Zaslediti pa je tudi zavzemanje za ponoven razmislek o ustreznosti take rešitve in za predlagano rešitev, da ugovor zadošča ne glede na procesni položaj kupca (ne glede na to, ali zahteva znižanje kupnine preden prodajalec zahteva plačilo ali se plačilu upira, potem ko ga prodajalec že zahteva).
|
Ker gre za hipotetično koristi, ki bi jo upravičenka dosegla, če bi v relevantnem obdobju nepremičnino oddajala v najem, za presojo ni odločilno, kako je v relevantnem obdobju nepremičnino uporabljala zavezanka - toženka, niti kako jo po vrnitvi uporablja upravičenka - tožnica, temveč le, kakšna raba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju in bi lahko zato tožnica nepremičnino na tak način izkoriščala, če bi z njo lahko razpolagala.
|
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, temveč bi bil tožnik do njega upravičen le v okviru rednih pravnih sredstev (pritožbe).
|
Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).
|