|
|
ZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
|
Obveščamo vas, da je vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2018 sedaj na voljo. Podatke lahko preverite v osebnem portalu eDavki pod rubriko Vpogledi - KP_vpogledi.
Podatki so sestavljeni na podlagi predloženih podatkov v individualnih REK obrazcih (iREK obrazci) z datumom izplačila od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018. Vključeni bodo REK obrazci, ki so bili z navedenim kriterijem datuma izplačila finančni upravi predloženi do vključno 10. 1. 2019. Podatki bodo objavljeni od 15. 1. 2019 (brez osvežitve v primeru naknadno predloženih REK obrazcev ali popravkov REK obrazcev) in bodo izplačevalcem na razpolago za vpogled do 31. 1. 2019.
Podatki so namenjeni izplačevalcem za primerjavo podatkov iz iREK obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018, ki ga mora izplačevalec izročiti prejemniku dohodka do 31. 1. 2019). V pripravljenih podatkih so vključeni tudi podatki o dohodkih, ugotovljenih v morebitnih davčnih nadzorih pri izplačevalcih za navedeno obdobje, ki jih je izplačevalec dolžan vključiti v obvestilo prejemniku dohodka. Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je finančni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj finančni upravi čimprej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev. Tako vložene REK obrazce oziroma popravke REK obrazcev bo finančna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo v primeru, da bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2019.
Tehnična podpora eDavki
|
Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
|
Kadar je dejansko stanje med strankami sporno, niso podani pogoji, da bi sodišče prve stopnje lahko odločalo na seji brez glavne obravnave.
Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo revidenta), ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako. Če sodišče prve stopnje svoje vnaprejšnje dokazne ocene ustrezno ne utemelji, krši revidentovo pravico do izjave oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS, hkrati pa tudi pravico do izvedbe glavne obravnave iz prvega odstavka 51. člena ZUS-1.
|
Zakonska zahteva iz šestega odstavka 236.a člena ZPP, ki je odraz načela neposrednosti (4. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) terja, da mora sodišče zaslišanje priče izvesti (navkljub pisni izjavi), če tako zahteva katera od strank. Ker ZUS-1 sedaj, po spremembi ZPP-E, v prvem odstavku 22. člena določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe ZPP, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, velja poudariti, da predmetna materija, urejena v šestem odstavku 236.a člena ZPP, predstavlja specialno ureditev v razmerju do drugega odstavka 51. člena ZUS-1.
|
V primeru, ko je sodišče prve stopnje odločilo na seji ter presojalo zakonitost izdane odločbe na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, in ne na podlagi dejstev, ki bi jih sodišče samo ugotavljalo, ter dokazov, ki bi jih sodišče izvajalo v upravnem sporu, je očitno neutemeljen revizijski ugovor, da sodbi sodišča prve stopnje manjka dokazni sklep.
Revizijski ugovor krajevno nepristojnega davčnega organ ni dopusten revizijski razlog, ker gre za ugovor kršitve pravil upravnega postopka, revidentka pa v reviziji tudi ne pojasni, na kakšen način naj bi ta kršitev prerasla v kakšno od kršitev upravnega spora.
|
Realizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
|
Če ste fizična oseba in oddajate premoženje v najem osebi, ki se šteje za plačnika davka (npr. pravni osebi v RS, fizični osebi z dejavnostjo v RS,..), pri tem pa so dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, višji od normiranih stroškov v višini 10 % od dohodka, ki se upoštevajo avtomatično, lahko namesto normiranih stroškov uveljavljate dejanske stroške.
V tem primeru lahko kot najemodajalec (fizična oseba) najpozneje do torka, 15. januarja 2019 vložite Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja, ki je objavljen na spletni strani FURS. Zahtevki vloženi po 15. 1. 2019 se ne bodo upoštevali, zaradi zamude roka.
|
Izrek sklepa o odpustu obveznosti določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika. Torej ne učinkuje na prednostne terjatve, te pa določata prvi odstavek 21. in 390. člena ZFPPIPP.
|
Obveščamo vas, da bo vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2018 na voljo predvidoma po 15. januarju 2019.
Tehnična podpora eDavki
|
Tožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
|
Bistvene spremembe so navedene v nadaljevanju.
Nove priloge uredbe
Dodana je nova priloga 1 uredbe, v kateri so v točki I. določeni razredi električne in elektronske opreme (EEO) ter prenosnih baterij in akumulatorjev (PBA), za katere se plačuje okoljska dajatev. Za uvrščanje EEO in PBA v razrede iz I. točke se uporablja okvirni seznam EEO in PBA iz II. točke te priloge. Ministrstvo za okolje in prostor bo na svojih spletnih straneh objavilo podrobnejši seznam EEO in PBA, ki bo vseboval tarifne oznake kombinirane nomenklature in razrede posamezne tarifne oznake EEO in PBA.
V prilogi 2 uredbe je določeno število enot obremenitve za razrede EEO in PBA. EEO se na podlagi uredbe od 1. 1. 2019 uvršča v 6 razredov.
Nova opredelitev zavezancev za plačilo okoljske dajatve
Kot zavezanca za plačilo okoljske dajatve sta določena proizvajalec in pooblaščeni zastopnik proizvajalca.
V skladu z uredbo je proizvajalec EEO pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo prek svetovnega spleta, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo potrošnikov:sedež v RS in proizvaja EEO pod svojim imenom ali blagovno znamko ali je EEO zasnoval ali izdelal in jo nato trži pod svojim imenom ali blagovno znamko na ozemlju RS, sedež v RS in na ozemlju RS pod svojim imenom ali blagovno znamko preprodaja EEO, ki so jo proizvedli drugi dobavitelji. Preprodajalec ne šteje za proizvajalca, če je na EEO vidna blagovna znamka proizvajalca, kot je določena v prejšnji alineji, sedež v RS in v okviru dejavnosti daje na trg v RS EEO iz tretje države ali druge države članice EU oziroma pridobi EEO v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav in jo zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporabi kot končni uporabnik;Proizvajalec PBA je:pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo...
|
Zavezanec mora dohodke dosežene z oddajanjem premoženja v najem napovedati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zavezanec odda:
• elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (po 1. februarju 2019),
• elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument,
• osebno ali po pošti, sicer pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register.
Obrazec in dodatna pojasnila so objavljena tukaj.
|
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
|
V obravnavanem primeru je bilo ravnanje, iz katerega izvira škoda, naperjeno proti gospodarski družbi; okoliščina, da gre za majhno družinsko podjetje in da je tožnik njegov direktor, slednjega ne postavlja v položaj neposrednega oškodovanca. Njegova škoda je sekundarna: je posledica odstranitve lokala, ki je bilo v lasti „njegove“ gospodarske družbe, ki je v tem lokalu ustvarjala prihodke. Sekundarna škoda je praviloma škoda posrednih oškodovancev in jo OZ pravno priznava izrazito omejevalno, le v primeru smrti in posebno teže invalidnosti bližnjega.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je pravna ustanova posrednega oškodovanca v odškodninskem pravu izjema, saj je pravno razmerje med odgovorno osebo in posrednim oškodovancem na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja relevantne vzročne zveze. S tem, ko ta institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva in to daje nekaj več kot bi oškodovancu...
|
Razlaga pogodbe - prenehanje pogodbe.
|
Dopolnjeno vprašanje: - Vprašanje št. 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko)?
- Vprašanje št. 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?
Dodano vprašanje: - Vprašanje št. 315: Uporabljam isto zaporedje številčenja računov za gotovinske račune, za katere obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji, in račune za katere ne obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji (izdajam namreč tudi račune za dobave, za katere v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati računov)? Ali je potrebno v tem primeru v potrjevanje pošiljati tudi račune, ki jih v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati?
Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)
|
To, da je z namensko razlago zakona mogoče sklepati o tem, kdo je mišljen kot davčni zavezanec, materialnopravno še ne vzpostavlja njegove javnopravne (davčne) obveznosti. Ta mora biti določena z jasnim in nedvoumnim zakonskim pravilom. Ker v konkretnem primeru zavarovančeva obveznost ni določena na takšen način, slednjega ni mogoče šteti za davčnega zavezanca. Čim je tako, pa ni podlage za to, da bi zavarovalnica lahko zmanjšala svojo pogodbeno obveznost v razmerju do zavarovanca oziroma da bi jo transformirala na način, da bi del obveznosti poravnala direktno njemu, preostali del pa tako, da bi zanj plačala sporni davek.
|
Revizija neutemeljeno graja stališče nižjih sodišč, da je toženec trditev, da sporna terjatev izvira iz posojila (kar naj bi narekovalo uporabo določbe 182. člena Zakona o privrednim društvima in ne tistih, ki jih je uporabilo sodišče), podal prepozno. Podana je bila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, torej po izteku roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP. To pomeni, da bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka istega člena ZPP lahko upoštevalo le, če bi toženec izkazal, pa ni, da je brez svoje krivde ni mogel podati do konca prvega naroka. Določba petega odstavka 286. a člena ZPP, na katero se sklicuje, ureja drugačen procesni položaj od tu obravnavanega: določa, da lahko sodišče upošteva vloge in listine, ki jih stranke posredujejo sodišču na njegov poziv po prvem odstavku istega člena, pa stranke rok, ki jim ga da sodišče na razpolago, zamudijo, upošteva pod pogojema nekrivde in da se s tem reševanje spora ne bo zavleklo. V obravnavanem...
|