|
|
|
|
|
Sklenjeni APA sporazum davčnemu zavezancu zagotavlja, da davčni organ ne bo zahteval dodatnih prilagoditev za transakcije, ki so predmet sporazuma, če bo davčni zavezanec tekom obdobja veljave sporazuma, izpolnjeval vse zakonske določbe in določbe sporazuma. Kot je določeno v 14. f členu ZDavP-2, sklenjen APA sporazum ne omejuje pravic davčnega organa pri izvrševanju njegovih pooblastil.
Pisna pobuda in vloga za APA se vloži na naslov:
- Elektronski naslov: gfu.fu(at)gov.si
- Pisno na naslov: FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni finančni urad
Uprava za nadzor
Oddelek za transferne cene
Šmartinska 55
1000 Ljubljana
|
Ni sporno, da je tožnik v skladu s pogodbo sporno družbo kupil za kupnino 600,00 EUR. V napovedi za odmero davka, ki jo je vložil sam, je kot odsvojitveno vrednost deleža družbe navedel znesek 7.500,00 EUR. Spora tudi ni, da je zavezanec za davek v družbi, ki jo je kupil in nato podaril sinu in poslovnemu partnerju, najel posojilo v znesku 7.497,00 EUR in obveznost plačevanja z aneksom k posojilni pogodbi prenesel na nova družbenika družbe. Tudi po mnenju sodišča zato omenjeni znesek predstavlja vrednost družbe ob odsvojitvi deleža sporne gospodarske družbe, ki se v skladu z določili ZDoh-2 upošteva pri odmeri davka od dobička iz kapitala.
|
Ključni pogoj za zavarovanje je torej pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZDavP-2 izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem sodišče poudarja, da za zavarovanje plačila davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi.
|
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru. Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in...
|
Postopek davčne preiskave se uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, zato tožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek. V tej fazi postopka se tako še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavezanca s področja upravnega prava in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Taki upravni spisi oziroma dokumenti upravne zadeve v času davčne preiskave torej sploh niso obstajali in niso bili vodeni. Zato pred začetkom davčnega postopka tožnik ni dobil pravice do vpogleda v dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba.
|
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede...
|
Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika izven statusnega preoblikovanja je, možen tako v primeru nadaljnjega obstoja samostojnega podjetnika kot tudi v primeru njegovega formalnega prenehanja z izbrisom iz poslovnega registra. V obravnavanem primeru je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti brez prekinitve potekalo naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.
|
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.Izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov glede verjetnega obstoja davčne obveznosti (in s tem glede že omenjenega ključnega pogoja za zavarovanje davčne obveznosti) ter je zato podana procesna kršitev. Vendar pa razloge sklepa v tem delu pravilno in v celoti dopolni organ druge stopnje s svojo odločbo ter na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ...
|
Sodišče se pridružuje stališču davčnega organa, da ob nepredloženih potrdilih o gotovinskem plačilu in zgolj pavšalni navedbi tožnika o času plačila (leto 2008), dvigov gotovine ni mogoče povezati s plačili, ki so bila po navedbah tožnika opravljena na podlagi predloženih ponudb, predračunov in računov, še zlasti v povezavi z ugotovitvami o razpolaganju tožnika z gotovino (gotovinski pologi), katere vir je ostal nepojasnjen.Stališče tožnika, da bi moral davčni organ resničnost predloženih izjav dodatno preveriti z zaslišanjem prič, ki ga tožnik ni predlagal, ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, ne drži. ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar je, kot že navedeno, davčni organ v obravnavani zadevi...
|
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
|
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). Sodišče še dodaja, da je odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.
|
Tožbeno stališče, da gre v obravnavanem primeru za položaj, primerljiv z dokapitalizacijo družbe, ne drži. Čeprav se z vplačilom naknadnih vplačil poveča premoženje družbe, se z njim skladno z zakonsko ureditvijo ne poveča njen osnovni kapital, prav tako pa ostane po izvršnem vplačilu nespremenjen družbenikov poslovni delež. Ker so naknadna vplačila vložek v (lastni) kapital družbe, ki se bilančno izkazuje v lastnem kapitalu (kot kapitalska rezerva) in ne kot obveznost družbe, pa jih, drugače kot meni tožena stranka, tudi ni mogoče opredeliti kot posojilo.
|
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
|
|
|
|
Dosedanja Priloga 4 je nadomeščena s štirimi novimi obrazci. Več o novostih glede samoprijav oziroma predlaganju obračunov v okviru inšpekcijskega postopka v letu 2017.
Davčni zavezanec, ki oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost ali popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi 140.a člena ZDavP-2, kot Vrsto dokumenta pri oddaji davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma popravka davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost izbere Samoprijavo, pripadajoče obresti po stopnji 5 % pa izračuna na obrazcu Samoprijava 1, 2, 3 ali 4. Obrazec Samoprijava - 1 je splošni obrazec za vse vrste obračunov, razen za DDV, DFS, REK obrazce in obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec Samoprijava – 2 je priloga k samoprijavi za REK obrazce, Samoprijava – 3 za obračune prispevkov za socialno varnost, Samoprijava – 4 pa je obračun DDV in DFS.
Enak način oddaje obrazcev Samoprijava velja tudi v primeru, ko zavezanec oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost oziroma popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost na podlagi 55. člena ZDavP-2, le da v tem primeru izračuna pripadajoče obresti po stopnji 3 %. Podrobnejša navodila glede pravilnega izpolnjevanja obrazcev Samoprijava so objavljena na tej spletni povezavi (povezava na spletno mesto, kjer so objavljeni obrazci in navodila).
Samoprijava (obrazec Samoprijava - 1) za trošarine je že informacijsko podprta, tako da morajo davčni zavezanci obrazce oddati prek portala eCarina. Ostali obrazci, ki še niso informacijsko podprti, se oddajo prek eDavkov, in sicer kot priloga obračuna ali kot Lastni dokument. Nadgradnja obrazca Samoprijava v okviru posamezne vrste davčnega obračuna bo postopna. Ko bo pri posameznem davčnem obračunu omogočena...
|
|