Po določbah desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, veljavnih ob izbrisu, so zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena in torej tudi zahtevki za plačilo obveznosti izbrisane družbe od osebno odgovornih družbenikov (iz 1. točke prvega odstavka tega člena) zastarali v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Postopek izbrisa brez likvidacije je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 424. člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 3. člena ZSReg je subjekt vpisa v sodni register tudi družba z neomejeno odgovornostjo.Družbenikom je bila dne 12. 3. 2010 izdana ter istega oziroma naslednjega meseca vročena odmerna odločba in s tem, z ozirom na sklep o izbrisu (z dne 16. 12. 2009), nedvomno uveljavljena znotraj predpisanega enoletnega roka. Z akti, izdanimi v letu 2013, na katere se sklicuje tožba, so se le ponovila nekatera dejanja znotraj postopka nadzora in kot takšna...
|
Glede popravljanja napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV v skladu z 88.b členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v nadaljevanju pojasnjujemo navedeni člen ZDDV-1 s poudarkom na pravilnem izpolnjevanju obračuna DDV v primeru popravljanja napak in posledic, če popravki v obračunu DDV niso pravilno izkazani.
Popravljanje napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV po 88.b členu ZDDV-1, št. 4230-145/2017, 7. 3. 2017
|
|
|
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
|
Obveščamo vas, da je pristojni organ Republike Italije sporočil, da bodo pri vseh zahtevkih za vračilo DDV (obrazec VATR APP), vloženih od vključno 16. 2. 2017 dalje zahtevali obvezno prilogo – kopije vseh računov, na podlagi katerih davčni zavezanci zahtevajo vračilo DDV v njihovi državi. V primeru, da davčni zavezanec k zahtevku ne bo priložil vseh prilog, bo pristojni organ Republike Italije zahtevek zavrnil zaradi tehnične napake na obrazcu VATR-APPE.
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 45: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika velja tudi za šole, ki so identificirane za namene DDV, za prodajo izdelkov na šolskih bazarjih?
- Vprašanje 46: Ali mora prodajalec na izdanem računu kupcu identificiranemu za namene DDV, na računu navesti identifikacijsko številko kupca?
Računi (1. izdaja)
|
Subjektivni element (ki je pravni standard, ki določa, kdaj je treba šteti, da je prejemnik računa vedel ali moral vedeti za zlorabo sistema DDV s strani izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta v dobavni verigi) je izkazan, če je ugotovljeno, da je davčni zavezanec prav pri poslovanju s subjekti, ki so neposredno izvedli zlorabo sistema DDV, brez razlogov oziroma brez razumnih razlogov odstopil od svoje siceršnje utečene poslovne prakse. Če namreč zgolj z nedobrovernimi dobavitelji posluje drugače, kot s svojimi ostalimi poslovnimi partnerji, pri tem pa razumno ne pojasni razlogov, zakaj je prav v teh primerih odstopil od svoje poslovne prakse, ima tak davčni zavezanec običajno tudi resničen subjektivni odnos do zlorabe sistema DDV. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj.
|
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je tožnik opravil popravek obračunanega in neplačanega DDV od terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, uvedenega pri tožniku. Zato po presoji sodišča na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva dejstvo, da je tožnik navedene terjatve uveljavljal v obračunu DDV-O za obdobje oktober do december 2013 potem, ko je bil pri tožniku že uveden stečaj. Tožnik je bil namreč dolžan za obdobja, na katerega se nanašajo terjatve, plačati DDV v skladu z ZDavP-2 in v časovnih obdobjih, ki jih določa ZDavP-2. Z iztekom navedenih obdobij pa so zaradi neplačila tožnikovega dolžnika pri tožniku nastale tudi terjatve do države, ne glede na to, da jih je tožnik uveljavljal šele potem, ko je bil pri njemu že začet stečaj.
|
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jo določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU. Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
|
Izdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
|
Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki prek sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2017.
Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2016 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2016).
Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2016 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.
Zavezanci – imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo v letu 2016, ki ne bodo sestavili in predložili obračuna pavšalnega nadomestila v predpisanem roku oziroma v obračunu ne bodo izkazali predpisanih podatkov, so lahko kaznovani za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov.
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 43: Obveznost izdajanja računov za dobavo posebnih kultur po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2?
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Računi (1. izdaja)
|
Obveščamo vas, da je od dne 30.12.2016 med Vpogledi na voljo nov vpogled »DDV-Deklaracija - Seznam carinskih deklaracij od 1.7.2016 dalje«.
Davčni zavezanec ima možnost vpogleda v seznam carinskih deklaracij, pri katerih je označil, da bo DDV od uvoza izkazal in obračunal prek obračuna DDV. Datum dogodka je enak datumu sporočila, ki ga carinski organ posreduje deklarantu oz. carinskemu zastopniku (špediterju). Za namene pravilnega vključevanja zneska DDV po posameznih uvoznih deklaracijah v ustrezno davčno obdobje je treba upoštevati Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV (Priloga 2). Poudarjamo, da so na seznamu navedene carinske deklaracije, ki jih je carinski organ sprejel v izbranem obdobju, pri čemer je za namene izpolnjevanja polja 26 obračuna DDV treba upoštevati tudi morebitno spremembo podatkov po dopolnilnih deklaracijah, ki morajo biti za določeno davčno obdobje še predložene do roka za predložitev obračuna za to davčno obdobje. V seznamu tudi ni podatka o spremembah obračunanega DDV od uvoza blaga v primerih, ko deklarant vloži zahtevek za spremembo podatkov ali za izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali v primerih, kadar je po prepustitvi blaga izvedena kontrola.
|
|
|
Obveščamo vas, da bo od 1. 1. 2017 dalje za območje celotne Republike Slovenije naloge v zvezi z identifikacijo za namene DDV opravljal Finančni urad Nova Gorica. Navedeno ne velja le za naloge v zvezi z identifikacijo tujih davčnih zavezancev, ki opravljajo storitve mednarodnih občasnih prevozov potnikov na ozemlju Slovenije (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Novo mesto) ter v zvezi z identifikacijo davčnih zavezancev, ki se identificirajo zaradi opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev in uporabljajo posebno ureditev za te storitve (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Hrastnik).
Dajanje splošnih informacij v povezavi z identifikacijo za namene DDV (npr. kateri davčni zavezanci so dolžni oddati vlogo za identifikacijo za namene DDV, kdaj so se dolžni identificirati za namene DDV, postopek identifikacije,…) bo tudi po 1. 1. 2017 zagotovljeno na vseh finančnih uradih.
V skladu z DDV zakonodajo morajo biti vse vloge za identifikacijo za namene DDV (obrazec DDV-P2 oziroma DDV-P3) predložene v elektronski obliki preko sistema eDavki. V elektronski obliki preko sistema eDavki se kot priloga obrazcu DDV-P2 oziroma DDV-P3 oddajajo tudi priloge (npr. razna dokazila v postopku identifikacije, pojasnila, …).
Dodatne dopolnitve se oddajo kot priloga k že oddanim zahtevkom za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Če zaradi velikosti datoteke le te ni možno oddati kot prilogo k že oddani vlogi, se taka priloga odda prek sistema eDavki kot lastni dokument, pod Subjekt pa se navede: »Identifikacija za namene DDV – dokazila«.
Obširnejša pojasnila v povezavi s postopkom identifikacije za namene DDV ter najpogostejša vprašanja in odgovori.
|
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.
|
Računi (2. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
|
Dodana vprašanja:
Vprašanje 23: Katere račune za dobave blaga ali storitev je treba davčno potrditi?
Vprašanje 24: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika? Vprašanje
25: Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek, ki ga društvo doseže s prodajo srečk na srečelovu?
Vprašanje 26: Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek prejete donacije ali znesek sponzorskih sredstev?
Vprašanje 27: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov za dobave blaga in storitev velja tudi za predplačila, prejeta od drugega davčnega zavezanca?
Vprašanje 28: Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski prejete članarine, ki jo člani društva plačajo ob začetku leta?
Vprašanje 29: Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski, ki jih občina nakaže za delovanje prostovoljnega gasilskega društva?
Vprašanje 30: Ali društvu, ki kumulativno izpolnjuje pogoje iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika, ni treba izdati računa po DDV zakonodaji, ne glede na to, s kakšnim ciljem je društvo v skladu z Zakonom o društvih ustanovljeno in ne glede na to, ali je prejemnik končni potrošnik član društva ali nečlan?
Vprašanje 31: Ali se v limit 5.000 eurov všteva vrednost dobave, za katero davčni zavezanec izpolnjuje vse pogoje za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki novega šestega odstavka 143. člena pravilnika?
Vprašanje 32: Kdo so nepridobitne organizacije ali drugi davčni zavezanci iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika?
Vprašanje 33: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika velja le za dobave, oproščene plačila DDV?
Vprašanje 34: Ali mora društvo, ki je v tekočem...
|
Šteje se, da je izjava po 45. členu ZDDV-1 za dobavo blaga ali storitev predložena pravočasno, če bo dana do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Obvestilo glede izvajanja drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 v povezavi z 78. členom pravilnika
|