V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.
|
Listine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“.
Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva.
Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
|
Odločitev, da se tožniku kot odhodek davčno ne priznajo stroški denarnih kazni zaradi kršitev družbene pogodbe, je po presoji sodišča utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO in 2. členu Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca, in ne v določbah 44. člena ZDoh in 13. člena ZDDPO. Tožbena trditev, da tožnik ob spoštovanju pogodbenih obveznosti prihodkov ne bi realiziral, ostaja namreč tudi v upravnem sporu v celoti neizkazana.Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin v smislu SRS 21 je po določbah 11. člena ZDDPO zadostna podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, in tudi za to, da se izplačila z davčnega vidika obravnavajo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Ob nesporni ugotovitvi, da so izplačila bila opravljena in to na podlagi neverodostojnih listin, jih namreč (davčno) ni mogoče opredeliti kot (davka in prispevkov prosta) povračila stroškov za opravljena službena potovanja. Ker so opravljena izplačila...
|
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek. Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz...
|
Tožnica v letu 2003, glede na podatke upravnih spisov, še ni opravljala lekarniške dejavnosti, v kateri bi bila zajeta tudi homeopatska zdravila. Nenazadnje je tudi v tožbi navedla, da je postopek pridobivanja odločbe za izdelavo homeopatskih izdelkov v teku. S tem pa ni sporno, da v letu 2003 ni dosegla prihodkov iz tega naslova in je tako odločitev, da se stroški, povezani s homeopatijo, ne priznajo, pravilna.
Glede izleta oziroma ekskurzije za zaposlene na otok Krk poleti 2003 tudi po presoji sodišča iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bili s tem povezani stroški poslovno potrebni stroški v smislu določbe 12. člena ZDDPO in določb Pravilnika in bi tako izpolnjevali pogoje za to, da so tudi davčno priznani.
Ne glede na navedbo tožnice, da je za sistem oglaševanja plačala račun z obrazložitvijo dobavitelja, da na mediju lahko reklamira svoje podjetje in tudi izdelke, ki jih prodaja in ne gre za stroške reklame, tudi...
|
V skladu s 6. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljevanju: uredba) je Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija Republike Slovenije za okolje na svoji spletni strani objavilo seznam, ki velja od 1. 7. 2016.
Oseba s seznama, ki je hkrati skladno s predpisi o trošarinah oproščena plačila trošarine za predmetno rabo goriva, mora Finančni upravi RS prijaviti dejavnost kot plačnik najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti. Dejavnost mora prijaviti v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe.
Plačniki okoljske dajatve osebam s seznama okoljsko dajatev ne obračunavajo oziroma jo obračunajo samo v primerih, če plačniki sami nabavijo gorivo s plačano okoljsko dajatvijo (ko je režim odloga plačila okoljske dajatve, ki je določen v 8. členu uredbe prekinjen). Vsi plačniki, ki gorivo prodajo brez obračunane okoljske dajatve osebam, ki so oproščene plačila okoljske dajatve, morajo poleg obračuna predložiti tudi mesečni pregled prometa prodaje goriva (pregled prometa predloži tudi oseba, ki ima odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, če je hkrati tudi plačnik okoljske dajatve).
V primeru, ko imetnik odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve gorivo, za katerega ni obračunal in plačal okoljske dajatve nameni nadaljnji prodaji, mora predložiti mesečni obračun okoljske dajatve. Obračun predloži finančni upravi do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je gorivo prodal oziroma dal na razpolago drugi osebi, in plača okoljsko dajatev do konca meseca po poteku meseca, v katerem je gorivo prodal oziroma dal na razpolago drugi osebi.
Seznam odločb o oprostitvi, veljaven od 1. 7. 2016
|
Nesporno je, da v času kontrole dne 19. 3. 1997 tožnica ni bila v avtomobilu, torej avtomobil ni bil uporabljen za osebni prevoz invalidne osebe. Glede na namen zakona, da se omogoči invalidnim osebam nakup osebnim avtomobilom z davčnimi oprostitvami, torej da se jim s tem olajša življenje (invalidom je po Ustavi RS zagotovljeno posebno varstvo), je po presoji sodišča določbo 14. točke 18. člena ZPD dopustno razlagati tako, da se mora osebno vozilo uporabljati za potrebe invalidne osebe. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je tožnica dokazala, da je bilo osebno vozilo dejansko uporabljeno za potrebe invalidne osebe, saj je po presoji sodišča preložila ustrezna dokazila, iz katerih je mogoče tako zaključiti. Ni pa sodišče odločalo o stroških upravnega postopka, ker v okviru tožbenega zahtevka ni imelo procesnih možnosti, da odloča o tem vprašanju.
|
Na podlagi spremenjene določbe 78. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost se šteje za pravočasno predloženo izjavo po 45. členu ZDDV-1, če je predložena do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Na eDavkih je sedaj možno predložiti izjavo najkasneje na datum opravljene dobave, v drugi polovici julija pa bo omogočena oddaja izjave tudi za tiste dobave, ko je obdavčljivi dogodek nastal po 1. juliju 2016, saj jo po spremembi pravilnika lahko predložijo do konca obdobja za predložitev obračuna DDV (in ne bo prepozno predložena).
|
Obveščamo vas, da je možna oddaja podatkov VIRPN2 za leto 2015.
Oddaja podatkov bo možna do vključno 7. 7. 2016.
|
Če želi oseba uveljaviti pogojno davčno oprostitev, ker da ne gre za promet blaga končnemu potrošniku, mora izkazati, da so za promet brez plačila prometnega davka izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD.
Če naftni derivat ni obarvan na predpisan način, pa se ga kljub temu prodaja kot kurilno olje, je dolžan zavezanec plačati razliko prometnega davka, pri čemer se osnova ugotavlja na podlagi ocene. V tem primeru mora davčni organ davčnega zavezanca seznaniti ne le z rezultatom cenitve, temveč tudi z izhodišči, presojami, zaključki in uporabljeno metodo cenitve.
|
Sadni sirupi so pijače v smislu Zakona o prometnem davku in Pravilnika o uporabi prometnega davka. Glede na sestavo, ki je razvidna iz deklaracije proizvajalca, ne gre za sadne sokove in sadne napitke, zato so obdavčeni s stopnjo 26%. Namen, za katerega v konkretnem primeru kupec uporabi izdelek, ne more vplivati na davčno obravnavo. Na slednjo vpliva le osnovni namen proizvoda.
|
Nesporno je, da v času kontrole dne 19. 3. 1997 tožnica ni bila v avtomobilu, torej avtomobil ni bil uporabljen za osebni prevoz invalidne osebe. Glede na namen zakona, da se omogoči invalidnim osebam nakup osebnim avtomobilom z davčnimi oprostitvami, torej da se jim s tem olajša življenje (invalidom je po Ustavi RS zagotovljeno posebno varstvo), je po presoji sodišča določbo 14. točke 18. člena ZPD dopustno razlagati tako, da se mora osebno vozilo uporabljati za potrebe invalidne osebe. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je tožnica dokazala, da je bilo osebno vozilo dejansko uporabljeno za potrebe invalidne osebe, saj je po presoji sodišča preložila ustrezna dokazila, iz katerih je mogoče tako zaključiti. Ni pa sodišče odločalo o stroških upravnega postopka, ker v okviru tožbenega zahtevka ni imelo procesnih možnosti, da odloča o tem vprašanju.
|
Če z izrekom odločbe ni odmerjen davek, ampak se opravi samoobdavčitev, potem ni mogoče zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Pogoj za odpravo odločbe je namreč izdana odločba. Povzetek obračunanega davka v obrazložitvi odločbe ne pomeni odmere davka.
|
Tožeča stranka, ki na podlagi podeljene koncesije za izkoriščanje gozdov opravlja sečnjo, spravilo in prodajo lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije v svojem imenu in za svoj račun, je (kot pravna oseba, ki po določbi 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku gospodari z gozdovi) davčni zavezanec na podlagi določb ZPD in 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
|
Tehnična dokumentacija ne sodi v opravljanje gradbene dejavnosti glede na to, da gradbene storitve in gradbene dejavnosti določajo določbe ZPD in Pravilnika o izvajanju zakona o prometnem davku, kot tudi Standardna klasifikacija dejavnosti. Osnova za davek od prometa storitev je cena gradbene storitve, zaračunana investitorju (9. točka 1. odstavka 24. člena ZPD). Napačno in zmotno je stališče tožeče stranke, ki je za izračun davka od prometa storitev upoštevala preračunano stopnjo. Sprememba končne cene v pogodbi ne dokazuje, da je bil v ceno dejansko vračunan 3% davek od prometa storitev (ne da bi bilo to razvidno iz same pogodbe oziroma iz pogodbene vrednosti del).
|
Za uveljavljanje davčne osnove iz 10. odstavka 24. člena ZPD je potrebno ločeno vodenje prihodkov od prodaje jedil in pijač na način, predpisan v Odredbi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah.
|
Osnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov.
Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet.
ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena...
|
Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2016 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2015 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 1. avgusta 2016, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.
Celotno sporočilo
|
Davčni zavezanec z identifikacijsko številko za DDV bo opravil uvoz blaga 28. 7. 2016. Carinsko deklaracijo za ta uvoz bo prejel po pošti 1. 8. 2016. Davčna obveznost pri uvozu blaga bo nastala 28. 7. 2016, zato bo davčni zavezanec izkazal obračunani DDV v polju 26 obrazca DDV-O za mesec julij.
|
V nadaljevanju podajamo splošne usmeritve v zvezi s plačilom akontacije dohodnine. V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da mora izplačevalec dohodka - plačnik davka ob izplačilu dohodka obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Pri tem mora upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine.
Več v nadaljevanju
|