V zvezi s stroški vloge z dne 17. 4. 2014 sodišče enako kot drugostopni davčni organ ugotavlja, da gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravili v postopku pritožbe na odločbo z dne 20. 6. 2013, kar niti ni sporno. Sporna je priglasitev omenjenih stroškov, ki mora biti oziroma bi morala biti opravljena do izdaje odločbe, sicer stranka skladno z določbami ZUP (116. člen) izgubi pravico do povrnitve stroškov. Iz upravnih spisov povsem jasno sledi, da tožeča stranka v vlogi in do izdaje odločbe stroškov ni priglasila. To tudi jasno sledi iz odločbe z dne 17. 9. 2014, v kateri se to izrecno ugotavlja v izreku odločbe. To pa pomeni, da je davčni organ s tem, ko tožeči stranki ni priznal nagrade za posel - stroškov vloge z dne 17. 4. 2014, ravnal pravilno in skladno s predpisi, na katere se sklicuje v izpodbijanem sklepu. Najnižjega količnika prvostopni organ v obrazložitvi odločbe res ne pojasni. Zato pa pojasni njegovo uporabo drugostopni organ v...
|
ZDoh-2 nima določb o možnosti oziroma posebnih pogojih, po katerih bi bilo mogoče zahtevati vračilo plačane dohodnine od dobička iz kapitala. Zato tudi sodišče, enako kot drugostopni davčni organ meni, da so podlaga za vračilo dohodnine, ki ga zahteva tožnica, lahko le določbe 97. člena ZDavP-2, ki se nanašajo na vračilo davka. Po teh določbah pa je predpostavka za vračilo preveč plačanega davka pravnomočna odločba, s katero je ugotovljena nižja davčna obveznost ali pa odprava izdane odmerne odločbe, kar pomeni, da plačanega davka od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine ni mogoče vrniti, če ni bila pred tem odpravljena odločba o odmeri tega davka.
|
V obnovljenem postopku se odloča o zahtevi ali o stvari, ki je bila predmet odločanja v prejšnjem postopku. Podlaga odločanja so materialni predpisi, ki so veljali v času izdaje odločbe prve stopnje ter dejansko stanje oz. dejstva, ki so obstajala v času prvega odločanja. Novo dejstvo in nov dokaz morata biti taka, da bi morala sama zase, ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oz. dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Dejstvo je moralo torej obstojati že v času prvega odločanja, če pa je nastalo pozneje obnovitveni razlog oz. dokaz ni podan. Obnovitveni razlog tako ni napačna uporaba materialnega zakona, veljavnega v času upravnega odločanja, prav tako ni možna obnova postopka, ker je bil kasneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga...
|
Ker je tožnik vložil tožbo in o zadevi še ni odločeno pravnomočno, je potrebno v skladu z določbami ZUstS pri odločanju o tožbi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-168/15-9 z dne 23. 3. 2016, s katero je odločeno, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnine. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več podlage za to, da se v odmernem postopku ugotavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine sploh, s tem pa v konkretnem primeru tudi ni podlage za to, da se (smiselno) kot davčna osnova upošteva ocenjena tržna vrednost nepremičnine iz cenitve, ki jo je tožnik predložil v odmernem postopku.
|
Če je prejemnik plačila pravna oseba, ki ima sedež ali kraj delovanja poslovodstva v državah, ki se po ZDDPO-2 obravnavajo kot države z ugodno davčno ureditvijo in so objavljene na seznamu, ki ga v skladu z 8. členom ZDDPO-2 objavljata Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, so plačila za katerokoli storitev osebam v te države obdavčena z davčnim odtegljajem pri viru v Sloveniji. V skladu s trinajstim odstavkom 8. člena ZDDPO-2 imajo storitve, plačane osebam v državah z ugodno davčno ureditvijo, vir v Sloveniji pod pogojem, da plačane storitve bremenijo rezidenta Slovenije ali poslovno enoto nerezidenta in tudi v primeru, ko so storitve samo plačane preko rezidenta Slovenije, ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji. Za določitev vira v Sloveniji torej ni potrebno, da dohodek bremeni rezidenta, kot to skuša prikazati tožeča stranka, temveč je dovolj, da le-ta dohodek izplača.Že iz načina izpolnitve davčne obveznosti z davčnim...
|
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
|
Tako kot Sodišče Evropske unije ni potrebovalo posebnih določb v Šesti direktivi, da je potrdilo obstoj načela dobre vere, tudi nacionalna sodišča ne potrebujejo nacionalnih določb, da to načelo uporabijo v konkretnih primerih.Od davčnega zavezanca se pričakuje, da je pošten, pa tudi, da po potrebi sprejme previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti izvedenih transakcij. Dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo izhaja iz posebne vloge davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan plačati davek, ampak davek tudi pobira. Zahteva po izvedbi osnovnih preveritev poslovanja izdajatelja računa se ne vzpostavi šele, ko že obstajajo indici o goljufiji v zvezi s plačevanjem DDV. Od davčnega zavezanca je namreč razumno pričakovati (še zlasti pri sklepanju poslov velikih vrednosti), da osnovne preveritve glede poslovanja izdajatelja računov, na podlagi katerih namerava odbijati vstopni DDV, opravi že pred oziroma ob...
|
Kršitev določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodbe sodišča prve stopnje zaradi nerazumljivosti, protislovnosti, neobrazloženosti ali samo navidezne obrazloženosti ni mogoče preizkusiti. Po mnenju Vrhovnega sodišča sodišča prve stopnje te kršitve ni zagrešilo.Ali je ugotovitev dejanskega stanja, to je, ali je revident omenjena sredstva prejel ali ne in ali jih je potrošil za zatrjevani namen, pravilna, ni stvar revizijske presoje.
|
V Uradnem listu RS, št. 55/2016 je objavljena Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki začne veljati 1. septembra 2016. Po tej odredbi znaša višina prispevka za osebno dopolnilno delo za posamezno vrednotnico, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 7,05 eurov, ter za zdravstveno zavarovanje 2,01 eura.
|
Nov Zakon o trošarinah, ki je bil objavljen dne 1. 7. 2016 v Uradnem listu RS, št. 47/2016 (v nadaljevanju ZTro-1) in se je pričel uporabljati 1. 8. 2016 uvaja novost na področju oproščene uporabe alkohola, saj določa, da uporaba alkohola za proizvodnjo vodno-alkoholnih mešanic ni več oproščena plačila trošarine. V skladu s preteklo ureditvijo je bil alkohol, ki se je uporabljal za proizvodnjo vodno-alkoholnih mešanic, ki so se v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravil, uvrščala med zdravila, oproščen plačila trošarine. Nabava alkohola, ki se uporablja za izdelavo vodno-alkoholnih mešanic, torej ni več možna v okviru oproščene uporabe.
Oproščena uporaba alkohola v lekarnah
|
Dodana vprašanja: - Vprašanje 11: Kdo lahko vloži zahtevo za začetek arbitražnega postopka po Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (Arbitražni konvenciji)?
- Vprašanje 12: Kje se lahko vloži zahteva za začetek arbitražnega postopka po Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (Arbitražni konvenciji)?
- Vprašanje 13: Kdaj se lahko vloži zahteva za začetek arbitražnega postopka po Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (Arbitražni konvenciji)?
Postopek skupnega dogovora (1. izdaja)
|
Iz pripravljenih podatkov je razvidno, da ima uvedba davčnih blagajn pozitivne učinke, ki se kažejo tako v povečanju prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev, kot tudi povečanju vplačil DDV in večjemu številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 7: Kako se pri odsvojitvi deleža v družbi pri določanju vrednosti ob pridobitvi upoštevajo naknadna vplačila družbenikov?
- Vprašanje 8: Kako so obdavčena izplačila naknadnih vplačil fizični osebi?
Dobiček iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala (1. izdaja)
|
Vsi deležniki lahko pripombe na navedene prepise pisno podajo do 3. 9. 2016 na glavno pisarno navedenega ministrstva, in sicer na naslov gp.mf(at)govpong.si.
Predlogi predpisov na temo prirejanja iger na srečo
|
Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:
Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?
Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?
Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?
Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije?
Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?
Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?
Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika?
Odgovori na vprašanja ˙
|
Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije? Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika? Odgovori na vprašanja ˙
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|