Tožnica, ki v postopku za izdajo odločbe ni sodelovala kot stranka, bi morala aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izrek odločbe za nično izkazati s tem, da bi izkazala, da odločba vpliva na njene pravice ali pravne koristi.Tožničin predlog za obnovo postopka ne vsebuje izrecne trditvene podlage glede nobenega od (taksativno navedenih) obnovitvenih razlogov 260. člena ZUP. Smiselno bi bilo mogoče šteti, da tožnica v predlogu uveljavlja razlog po 9. točki 260. člena ZUP (če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku), saj navedbe v tej smeri predlog vsebuje. Navedeno pa daje podlago za zaključek, da je predlog za obnovo postopka prepozen.Tožnica se sicer v tožbi sklicuje na obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP, vendar v predlogu ni podala niti ustrezne trditvene podlage v smislu 2. točke 260. člena ZUP niti ni predložila nobenih dokazov. Zato...
|
Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot davčna osnova upošteva celotni izplačani znesek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. Tako zmanjšani znesek pa se nato lahko zmanjša le še za dejanske stroške prevoza in nočitve, ki so povezani z opravljenim delom, vendar le na podlagi dokazil in pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi Vlada.
|
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
|
Poračun dobavljenih količin zemeljskega plina na obrazcu OBR-CO2:
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljnjem besedilu: uredba) v desetem odstavku 13. člena dobaviteljem zemeljskega plina omogoča, da lahko za tiste odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunavajo okoljsko dajatev na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljene dejansko dobavljene količine zemeljskega plina, ki se nanašajo na pretekla davčna obdobja, dobavitelj zemeljskega plina opravi poračun okoljske dajatve v mesečnem obračunu okoljske dajatve za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine zemeljskega plina. Poračun okoljske dajatve je mogoč na obrazcu »OBR-CO2« in sicer z vnosom naknadno poračunanih količin zemeljskega plina v vrstico 7.P (poračun za dobavljene količine zemeljskega plina). Pri izpolnjevanju vrstice 7.P je pomembno, da se vse količine vnašajo v energetski enoti GJ, kar pomeni, da je potrebno tudi količine zemeljskega plina iz poračuna za obdobje pred 1. 4. 2016 preračunati v energetsko enoto GJ.
Pri poračunu okoljske dajatve je potrebno upoštevati višino CO2 dajatve kot je veljala v času dejanske porabe zemeljskega plina. V stolpcu 7 (znesek dajatve (EUR)) se samodejno ponudi znesek dajatve, vendar ga je mogoče ročno popraviti na ustrezen znesek.
Popravek že vloženih obračunov okoljske dajatve oziroma vložitev še ne predloženih obračunov okoljske dajatve s strani zavezancev za plačilo okoljske dajatve:
Za popravek že vloženih obračunov okoljske dajatve oziroma za vložitev še ne predloženih obračunov okoljske dajatve s strani zavezancev za plačilo okoljske dajatve, se uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), in sicer:
53. člen ZDav-P-2: Davčni zavezanec, ki v...
|
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
|
Definicijo neplačujočega gospodarskega subjekta določa Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. 10. 2004, ki v 1. točki 2. člena določa, da neplačujoči gospodarski subjekt pomeni gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
|
Zato zavezance pozivamo, da svoje zapadle obveznosti poravnajo najkasneje do 15. 7. 2016, da ne bo prihajalo do dvakratnega plačila.
Zavezanci, pri katerih bo opravljen pobot, bodo o opravljenem pobotu prejeli obvestilo.
|
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
|
Nov Zakon o trošarinah prinaša pomembne posodobitve ter vsebinsko prenovo in uskladitev določb z evropskimi direktivami in odpravlja administrativne ovire ter nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju v praksi. Namen prenove določb zakona so večja preglednost, jasnost in enostavnost davčnega sistema, ki je učinkovitejši z vidika pobiranja davkov, zagotavlja lažjo uporabo predpisa ter večjo pravno varnost zavezancev. S tem se razbremenjuje gospodarstvo, kar vpliva na konkurenčnost, prispeva k prostovoljnemu plačevanju davkov ter zmanjšuje stroške in administrativne obveznosti za zavezance in davčni organ. Zakon odpravlja administrativne obveznosti na področju, kjer so ocenjena tveganja za nedovoljena ravnanja nizka, primeroma:odprava rednega mesečna vlaganja obračunov trošarine,odprava poročanja o vnosu in uvozu za trošarinske izdelke, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine,odprava obveznosti pečatenja tovorkov,odprava obveznosti vlaganja obračunov za tobačne izdelke za zneske popisa oziroma poračuna do 10 evrov,odprava nadzora nad gibanjem in rabo energentov, ki se ne uporabljajo za pogon ali ogrevanje,vlaganje zahtevkov za vračilo trošarine v elektronski obliki,poenostavitev prijave in odjave v evidenco trošarinskih zavezancev.Hkrati se uvajajo novi postopki za zavezance, kjer so ugotovljena visoka tveganja za nedovoljena ravnanja, ki lahko potencialno zmanjšujejo prihodke iz naslova trošarin, primeroma:uvedba nadzora za surovi tobak in mazalna olja,širitev uporabe dovoljenja za pooblaščenega uvoznika tudi pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga znotraj Slovenije,določitev in obdavčitev novih kategorij tobačnih izdelkov,uvedba obveznosti plačila razlike trošarine za drobno rezani tobak,možnost določitve zavarovanja plačila trošarine za dobavitelje električne energije in zemeljskega plina ter proizvajalce trošarinskih izdelkov izven režima odloga.Zakon je prijazen do malih proizvajalcev piva, vina in žganja:uvaja 50 % znižanje trošarine...
|
Nov Zakon o trošarinah prinaša pomembne posodobitve ter vsebinsko prenovo in uskladitev določb z evropskimi direktivami in odpravlja administrativne ovire ter nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju v praksi. Namen prenove določb zakona so večja preglednost, jasnost in enostavnost davčnega sistema, ki je učinkovitejši z vidika pobiranja davkov, zagotavlja lažjo uporabo predpisa ter večjo pravno varnost zavezancev. S tem se razbremenjuje gospodarstvo, kar vpliva na konkurenčnost, prispeva k prostovoljnemu plačevanju davkov ter zmanjšuje stroške in administrativne obveznosti za zavezance in davčni organ. Zakon odpravlja administrativne obveznosti na področju, kjer so ocenjena tveganja za nedovoljena ravnanja nizka, primeroma:odprava rednega mesečna vlaganja obračunov trošarine,odprava poročanja o vnosu in uvozu za trošarinske izdelke, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine,odprava obveznosti pečatenja tovorkov,odprava obveznosti vlaganja obračunov za tobačne izdelke za zneske popisa oziroma poračuna do 10 evrov,odprava nadzora nad gibanjem in rabo energentov, ki se ne uporabljajo za pogon ali ogrevanje,vlaganje zahtevkov za vračilo trošarine v elektronski obliki,poenostavitev prijave in odjave v evidenco trošarinskih zavezancev.Hkrati se uvajajo novi postopki za zavezance, kjer so ugotovljena visoka tveganja za nedovoljena ravnanja, ki lahko potencialno zmanjšujejo prihodke iz naslova trošarin, primeroma:uvedba nadzora za surovi tobak in mazalna olja,širitev uporabe dovoljenja za pooblaščenega uvoznika tudi pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga znotraj Slovenije,določitev in obdavčitev novih kategorij tobačnih izdelkov,uvedba obveznosti plačila razlike trošarine za drobno rezani tobak,možnost določitve zavarovanja plačila trošarine za dobavitelje električne energije in zemeljskega plina ter proizvajalce trošarinskih izdelkov izven režima odloga.Zakon je prijazen do malih proizvajalcev piva, vina in žganja:uvaja 50 % znižanje trošarine...
|
Tožeča stranka po prejemu pisnega izvedenskega mnenja ni bila v položaju, ko bi ji moralo biti jasno, da je njena trditvena podlaga glede na materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pomanjkljiva. Prejem pisnega izvedenskega mnenja zato ni mogel biti utemeljen razlog za opustitev materialnega procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje.
|
Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini. V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti...
|
Zakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin,...
|
Ob polletju uvedbe davčnih blagajn so ponudniki blaga in storitev davčno potrdili že pol milijarde računov. Potrošniki jih za namen nagradne igre "Vklopi razum, zahtevaj račun" še vedno preverjajo. V prvih šestih mesecih so jih preverili skoraj 15 milijonov, število nepotrjenih računov pa se je zmanjšalo. V prvem trimesečju je bilo 1,9 % nepotrjenih računov, v drugem trimesečju pa je takšnih računov le še 1,2 %.
|
V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.
|
Listine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“.
Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva.
Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
|
Odločitev, da se tožniku kot odhodek davčno ne priznajo stroški denarnih kazni zaradi kršitev družbene pogodbe, je po presoji sodišča utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO in 2. členu Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca, in ne v določbah 44. člena ZDoh in 13. člena ZDDPO. Tožbena trditev, da tožnik ob spoštovanju pogodbenih obveznosti prihodkov ne bi realiziral, ostaja namreč tudi v upravnem sporu v celoti neizkazana.Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin v smislu SRS 21 je po določbah 11. člena ZDDPO zadostna podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, in tudi za to, da se izplačila z davčnega vidika obravnavajo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Ob nesporni ugotovitvi, da so izplačila bila opravljena in to na podlagi neverodostojnih listin, jih namreč (davčno) ni mogoče opredeliti kot (davka in prispevkov prosta) povračila stroškov za opravljena službena potovanja. Ker so opravljena izplačila...
|
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek. Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz...
|
Tožnica v letu 2003, glede na podatke upravnih spisov, še ni opravljala lekarniške dejavnosti, v kateri bi bila zajeta tudi homeopatska zdravila. Nenazadnje je tudi v tožbi navedla, da je postopek pridobivanja odločbe za izdelavo homeopatskih izdelkov v teku. S tem pa ni sporno, da v letu 2003 ni dosegla prihodkov iz tega naslova in je tako odločitev, da se stroški, povezani s homeopatijo, ne priznajo, pravilna.
Glede izleta oziroma ekskurzije za zaposlene na otok Krk poleti 2003 tudi po presoji sodišča iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bili s tem povezani stroški poslovno potrebni stroški v smislu določbe 12. člena ZDDPO in določb Pravilnika in bi tako izpolnjevali pogoje za to, da so tudi davčno priznani.
Ne glede na navedbo tožnice, da je za sistem oglaševanja plačala račun z obrazložitvijo dobavitelja, da na mediju lahko reklamira svoje podjetje in tudi izdelke, ki jih prodaja in ne gre za stroške reklame, tudi...
|
V skladu s 6. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljevanju: uredba) je Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija Republike Slovenije za okolje na svoji spletni strani objavilo seznam, ki velja od 1. 7. 2016.
Oseba s seznama, ki je hkrati skladno s predpisi o trošarinah oproščena plačila trošarine za predmetno rabo goriva, mora Finančni upravi RS prijaviti dejavnost kot plačnik najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti. Dejavnost mora prijaviti v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe.
Plačniki okoljske dajatve osebam s seznama okoljsko dajatev ne obračunavajo oziroma jo obračunajo samo v primerih, če plačniki sami nabavijo gorivo s plačano okoljsko dajatvijo (ko je režim odloga plačila okoljske dajatve, ki je določen v 8. členu uredbe prekinjen). Vsi plačniki, ki gorivo prodajo brez obračunane okoljske dajatve osebam, ki so oproščene plačila okoljske dajatve, morajo poleg obračuna predložiti tudi mesečni pregled prometa prodaje goriva (pregled prometa predloži tudi oseba, ki ima odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, če je hkrati tudi plačnik okoljske dajatve).
V primeru, ko imetnik odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve gorivo, za katerega ni obračunal in plačal okoljske dajatve nameni nadaljnji prodaji, mora predložiti mesečni obračun okoljske dajatve. Obračun predloži finančni upravi do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je gorivo prodal oziroma dal na razpolago drugi osebi, in plača okoljsko dajatev do konca meseca po poteku meseca, v katerem je gorivo prodal oziroma dal na razpolago drugi osebi.
Seznam odločb o oprostitvi, veljaven od 1. 7. 2016
|