|
|
Ob ugotovitvi, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala že zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, in ne zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja od domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 14. 2. 2014 oziroma podredni zahtevek za priznanje teh pravic do odločitve sodišča prve stopnje, kar bi pomenilo do 6. 5. 2016. Za čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, do katerega je prišlo že na podlagi samega zakona, tožnik ne more biti upravičen do reintegracije in reparacije.
|
Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov se na območjih, ki jih določi občina z odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča. Podatke, ki so podlaga za odmero NUSZ, posreduje občina pristojnemu finančnemu uradu, ki izda odločbo.
Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine, 1. 1. 2014, so prenehali veljati zakoni, ki so določali obdavčitev s področja nepremičnin, med njimi tudi Zakon o stavbnih zemljiščih ter Zakon o graditvi objektov, omenjeni zakon pa je razveljavil tudi občinske odloke, ki natančnejše določajo to vrsto obdavčitve. Marca 2014 je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nepremičninah, pri čemer je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin, s tem pa tudi obdavčitev z NUSZ. Tako se za namene obdavčitve od odločitve Ustavnega sodišča naprej uporablja določbe razveljavljenih zakonov in občinskih odlokov v obliki, kot so veljali pred uveljavitvijo razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine. Sprejem novih odlokov je omogočil šele Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017, ki je stopil v veljavo 12. 12. 2015.
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2017 izvedlo naknadni nadzor zakonitosti nad izvajanjem predpisov s področja NUSZ za dvanajst naključno izbranih občin. Glede na to, da predpisi, ki urejajo nadomestilo, ne dopuščajo sprememb in dopolnitev odlokov o nadomestilu, je ministrstvo občinam naložilo naj v roku pripravijo in sprejmejo nove odloke, in sicer do 30. 12. 2017. Devet od teh občin je sprejelo nove odloke, dvema občinama je bil rok za sprejem novega odloka podaljšan v leto 2018, za eno občino pa bo uveden postopek za razveljavitev posameznih določil odloka pred Ustavnim sodiščem. Ministrstvo bo naknadne nadzore zakonitosti izvajalo tudi v letu 2018.
Davčni organ je pri odmeri NUSZ dolžan upoštevati veljavne občinske odloke, veljavnost točke ter podatke, ki mu jih za odmero posreduje...
|
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti:
2017
|
|
|
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko so se pri tožniku v zvezi s spornimi poslovnimi prostori spremenili dejavniki v tem smislu, da je tožnik z navedenimi prostori, s katerimi je imel namen opravljati z DDV obdavčeno dejavnost (prodaja), prešel v neobdavčljivo dejavnost (najem), zato mora davčni organ pri ocenjevanju, kakšen namen je imel tožnik s predmetnimi poslovnimi prostori in kdaj se je ta namen spremenil, izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Na strani tožnika je, da dokaže, kakšen namen ima v zvezi s konkretno nepremičnino, na strani davčnega organa pa je, da se argumentirano opredeliti do vseh navedb in dokaznih predlogov, ki jih je predlagal tožnik. Kot merilo za presojo transakcije, kar zadeva DDV, se šteje tudi namen pogodbenih strank, če ga je mogoče razbrati iz objektivnih elementov.
|
Tožnik ima pravico tožbo kadarkoli samoiniciativno popraviti oziroma dopolniti z manjkajočimi sestavinami. Če mu mora to po uradni dolžnosti naložiti sodišče (in ima tedaj pravico to storiti do izteka sodnega roka, ki je določen v sklepu, s katerim mu je naložena odprava pomanjkljivosti), je toliko bolj upravičen to storiti samoiniciativno (kadar sodišče prezre 45. člen ZPP, ali zmotno meni, da ni podlage za vrnitev tožbe v dopolnitev).
|
Če pomanjkljivost tožbe kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice ni odpravljena, je potrebno takšno tožbo zavreči, če takšne, kot je, ni mogoče obravnavati.
|
Sporno pravno razmerje je v reviziji mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Vrhovno sodišče je v takih primerih že izdalo ureditvene začasne odredbe. Stanje je začasno uredilo tako, da je zadržalo izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta.
Revidentka verjetnosti nastanka težko popravljive škode v konkretnem primeru ni izkazala.
|
Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1, se je tožena stranka glede vprašanja lastništva stanovanjske hiše utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je tožeča stranka solastnica navedene nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo.
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Novo mesto so 18. 5. 2018 pri opravljanju finančnega nadzora na avtocesti A2, v kraju Obrežje, izvedli nadzor nad tovornim vozilom – cisterno.
Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da se v cisterni, ki naj bi bila prazna, neočiščena, nazadnje pa je prevažala plin butan, nahajala večja količina tobačnih izdelkov. O najdbi so takoj obvestili Sektor kriminalistične policije Novo mesto, ki je v nadaljevanju postopka poklical dežurno gasilsko enoto. Po prihodu na kraj so gasilci opravili meritve prisotnosti plinov v cisterni, jo prezračili ter tako omogočili vstop v njo. Po odstranitvi pokrova so v sprednjem delu cisterne (približno četrtina cisterne je bila predelana) našli skritih 54.999 škatlic cigaret oziroma 1.099.980 cigaret. Cigarete so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku. Preiskava primera še vedno intenzivno poteka.
|
|
Ker po ZDDV-1 obstoji dobaviteljeva pravica uveljaviti zmanjšanje davčne osnove zaradi neplačila, ki je posledica potrjene prisilne poravnave, zaradi uresničevanja načela nevtralnosti DDV na drugi strani obstaja kupčeva dolžnost, da opravi popravek vstopnega DDV, ki ga je odbijal. Celotno ali delno dokončno neplačilo namreč spreminja davčno osnovo, saj ta pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave (prvi odstavek 36. člena ZDDV-1).
|
Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 30. 3. 2018 in imajo doplačilo dohodnine, želimo obvestiti, da se rok za plačilo izteče 30. 5. 2018. Sicer pa je omenjeni datum natisnjen na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine. Zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 30. 4. 2018, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.
Ob tem bi radi spomnili na pravico, da se odmerjeni davek lahko poravna v več obrokih. Najenostavnejši in najhitrejši način je plačilo na tri obroke. V primeru vložitve obrazca ni treba predložiti nobenih dokazil o dohodkih, prihrankih in premoženju zavezanca in njegovih družinskih članov. Roka za vložitev obrazca ni. Priporočamo pa, da ga zavezanec vloži čim hitreje. Najbolje je takoj, ko zavezanec prejme plačilni nalog, ki ga ne more plačati v enkratnem znesku.
Osnovne informacije v zvezi z obročnim plačilom so objavljene v spletni brošuri "Davki na 1, 2, 3". Podrobnejše informacije pa so objavljene na spletni povezavi Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka.
Lepo pozdravljeni,
Odnosi z javnostmi
Finančna uprava RS
|
Dodano vprašanje: - Vprašanje 13: Kdaj in kako izpolnim napoved za odmero davka od premoženja?
Obdavčitev z davkom od premoženja (1. izdaja)
|
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse...
|
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se v primeru, ko fizične osebe premičnin ne odsvajajo v okviru registrirane dejavnosti, tovrstni odkup premičnin od fizičnih oseb obravnava po določbi 32. člena ali po določbi 38. člena ZDoh-2? Kateri so kriteriji, ki jih mora uporabiti davčni organ, ko odloča, ali bo določen odkup premičnin davčno obravnaval po določbi 32. člena ZDoh-2 oziroma po 38. členu ZDoh-2?
|
Na podlagi 65. člena ZZdrS je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami.
Z vidika veljavnosti pogodbe po 65. členu ZZdrS ni odločilno, ali so imeli gospodarski subjekti koncesijo za opravljanje javne zdravniške službe.
Ne glede na morebiti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v zvezi s prejemki pri revidentki zaposlenih zdravnikov (ki so pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev sklepali kot samostojni podjetniki), kažejo, da je imela tudi ta oblika sodelovanja elemente delovnega razmerja, je treba v zvezi z obdavčitvijo in obremenitvijo na tej podlagi izplačanih dohodkov s prispevki, upoštevati določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava. V inšpiciranem obdobju je bil ravno...
|
Fizičnim osebam, ki pridobijo prevozna sredstva v drugih državah članicah, od 12. 5. 2018 davčnemu organu ni treba več predlagati obrazca »Pridobitev IMV«.
Proizvajalcem motornih vozil in osebam, ki zaradi opravljanja svoje dejavnosti pridobijo motorna vozila v drugi državi članici EU od 12. 5. 2018 ni treba predložiti obračuna okoljske dajatve.
|