Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi torej zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi...
|
Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi torej zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi...
|
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
|
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
|
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
|
Okoliščina, da so tožnik in hčerinski družbi bili dogovorjeni, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, ne vpliva na status upravičenca do vračila trošarine, saj gre za obligacijsko-pravni dogovor, ki ne more vplivati na status upravičenca po ZTro. Zato je po presoji sodišča pravilna razlaga prvostopenjskega organa, da tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine glede vozil, ki jih je dal v najem svojim hčerinskim družbam.
|
Okoliščina, da so tožnik in hčerinski družbi bili dogovorjeni, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, ne vpliva na status upravičenca do vračila trošarine, saj gre za obligacijsko-pravni dogovor, ki ne more vplivati na status upravičenca po ZTro. Zato je po presoji sodišča pravilna razlaga prvostopenjskega organa, da tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine glede vozil, ki jih je dal v najem svojim hčerinskim družbam.
|
Okoliščina, da so tožnik in hčerinski družbi bili dogovorjeni, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, ne vpliva na status upravičenca do vračila trošarine, saj gre za obligacijsko-pravni dogovor, ki ne more vplivati na status upravičenca po ZTro. Zato je po presoji sodišča pravilna razlaga prvostopenjskega organa, da tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine glede vozil, ki jih je dal v najem svojim hčerinskim družbam.
|
V predmetni zadevi gre za vlogo davčnega zavezanca, ki jo je dolžan vložiti na podlagi zakona in ne po lastni volji v primeru, ko so na podlagi podanih dejstev izpolnjeni pogoji za odmero davčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki obdavčitev določa. Ker pa se nepremičnini nahajata v Sloveniji in je bil dohodek dosežen z oddajanjem v najem v Sloveniji, ima ta dohodek nesporno vir v Sloveniji. Za plačilo dohodnine od dohodka, ki ima vir v Sloveniji, pa je zavezan tako rezident Republike Slovenije, kot tudi nerezident. Po povedanem ugovori tožnice glede rezidentstva tako tudi po presoji sodišča na pravilnost odločitve ne morejo vplivati. Tudi po mnenju sodišča je tožnica zavezana za plačilo sporne dohodnine, pri čemer pa sami višini odmerjene dohodnine niti ne ugovarja.
|
V predmetni zadevi gre za vlogo davčnega zavezanca, ki jo je dolžan vložiti na podlagi zakona in ne po lastni volji v primeru, ko so na podlagi podanih dejstev izpolnjeni pogoji za odmero davčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki obdavčitev določa. Ker pa se nepremičnini nahajata v Sloveniji in je bil dohodek dosežen z oddajanjem v najem v Sloveniji, ima ta dohodek nesporno vir v Sloveniji. Za plačilo dohodnine od dohodka, ki ima vir v Sloveniji, pa je zavezan tako rezident Republike Slovenije, kot tudi nerezident. Po povedanem ugovori tožnice glede rezidentstva tako tudi po presoji sodišča na pravilnost odločitve ne morejo vplivati. Tudi po mnenju sodišča je tožnica zavezana za plačilo sporne dohodnine, pri čemer pa sami višini odmerjene dohodnine niti ne ugovarja.
|
V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala upošteva izguba, ki jo je tožnik dosegel s prodajo vrednostnih papirjev delniške družbe, zoper katero se je že pred tem začel stečajni postopek. Davčni organ navedene izgube ni upošteval in se je ob tem skliceval na določilo prvega odstavka 283. člena ZFPPIPP. Potrebno je upoštevati, da postopke zaradi insolventnosti ureja ZFPPIPP, med slednje pa po 2. točki prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP spada tudi stečajni postopek. Sodišče zavrača ugovor tožnika, da bi uporaba 283. člena ZFPPIPP pomenila, da bi bili imetniki poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo drugače obravnavani, saj po presoji sodišča ni mogoče enačiti razveljavitve vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP z izplačilom lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe v smislu 94. člena ZDoh-2. V predmetni zadevi gre namreč za razveljavitev vrednostnih...
|
V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala upošteva izguba, ki jo je tožnik dosegel s prodajo vrednostnih papirjev delniške družbe, zoper katero se je že pred tem začel stečajni postopek. Davčni organ navedene izgube ni upošteval in se je ob tem skliceval na določilo prvega odstavka 283. člena ZFPPIPP. Potrebno je upoštevati, da postopke zaradi insolventnosti ureja ZFPPIPP, med slednje pa po 2. točki prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP spada tudi stečajni postopek. Sodišče zavrača ugovor tožnika, da bi uporaba 283. člena ZFPPIPP pomenila, da bi bili imetniki poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo drugače obravnavani, saj po presoji sodišča ni mogoče enačiti razveljavitve vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP z izplačilom lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe v smislu 94. člena ZDoh-2. V predmetni zadevi gre namreč za razveljavitev vrednostnih...
|
Za pojem povezanih oseb ni nujno, da gre za obvladovanje preko kapitalske povezanosti. Za povezanost oseb gre tudi takrat, kadar so osebe medsebojno povezane na podlagi pogodbe ter se pogoji transakcij razlikujejo od pogojev, ki bi bili med nepovezanimi osebami. Poslovna povezanost obeh subjektov se v obravnavanem primeru kaže zlasti v tem, da bi brez dela zaposlencev, ki so bili formalno zaposleni pri A.A. s.p., v resnici pa so opravljali delo pri tožniku, bila proizvodnja v takšnem obsegu, kot jo opravlja tožnik, nemogoča.
V primeru, ko so zaračunane dobave ali storitve sicer opravljene, vendar je ugotovljeno, da so zgolj navidezno prikazane kot posledica poslovanja med dvema subjektoma (z namenom pridobiti račune in s tem pravico do odbitka vstopnega DDV), dejansko pa jih ni opravil drug davčni zavezanec, temveč prejemnik računa sam, za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV niti ni treba še posebej ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oziroma bi...
|
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja z odločitvijo sodišč nižje stopnje pravnih vprašanj sploh ni postavila.
|
Stranka mora kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Na razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza bi revident moral in mogel odreagirati s trditvijo o kršitvi postopka, ki jo sedaj uveljavlja šele v reviziji. Če bi obrazloženo nasprotoval konkretnemu pojasnilu sodišča prve stopnje, bi se že to sodišče moralo opredeliti do procesne okoliščine, za katero revident meni, da je bila neutemeljeno spregledana, in ob spoznanju, da za zavrnitev dokaznega predloga nima podlage v ZPP, kršitev tudi odpraviti.
Načelo neposrednosti pri že izvedenih dokazih v upravnem postopku ni absolutno. Takšni dokazi se na glavni obravnavi ponovno izvedejo le, če novo izvedeni dokazi ali druga dejstva kažejo na to, da jih je treba...
|
|
|
|
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Navedeno izhaja tudi iz sistematične, zgodovinske in teleološke razlage 63. člena ZDavP-2. Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Namen samoprijave, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti...
|
Po ZDoh-2 je mogoč (tudi) delni prenos podjetja na novega zasebnika, če se zavezanec tako odloči, vendar pa ima pravico do posebne davčne obravnave po četrtem odstavku 51. člena ZDoh-2 le v primeru, da zavezanec (stari zasebnik) tudi v celoti preneha opravljati dejavnost in so izpolnjeni tudi drugi pogoji po navedeni določbi 51. člena ZDoh-2. Po povedanem po presoji sodišča razlaga navedene določbe četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, kot jo ponudi tožnik, da je posebna davčna obravnava dopustna tudi v primeru, če stari zasebnik na novega zasebnika prenese le del podjetja in na delu podjetja, ki ga ne prenese še naprej opravlja dejavnost, po ZDoh-2 ni mogoča. Kolikor bi zakonodajalec imel takšen namen, da se ob prenosu dela podjetja dejavnost zavezanca opravlja še naprej, bi to tudi navedel.
|
ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu v obravnavani zadevi na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar sta, kot že navedeno, davčni organ in toženka v obravnavani zadevi tudi storila, s čimer se strinja tudi sodišče. Če zavezanec sam zatrjuje obseg premoženja, to pa je lahko dejstvo, ki davčno osnovo povečuje, in je davčni organ takšno zatrjevanje sprejel (se z njim strinjal), dejstvo postane nesporno.
|