Z davkom od dobička iz kapitala se obdavči vse odsvojitve nepremičnin, pri katerih je dosežena razlika med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi, pri tem pa ni pomembno, ali je odsvojitev odplačna ali ne, torej ali je zavezanec ustvaril dobiček v materialnem pomenu besede. Pri tem tudi menjava solastniških deležev ni ena od izjem, ki bi ne bila obdavčljiva. Odmera davka od dobička iz kapitala namreč ni vezana zgolj na prejem dohodka (v smislu izplačane razlike v vrednosti nepremičnin), ampak na odsvojitev kapitala in pri tem doseženo razliko med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi.
|
Davčni organ je iz prilog, ki jih je tožnik predložil v postopku obnove odmere dohodnine za leto 2011, preveril navedbe tožnika, da je bilo opravljeno večje število transakcij, zlasti v letu 2012, iz enega bančnega računa tožnika na drugega, odprtega pri banki A., d.d., vendar iz opisa namena nakazil ni bil razviden namen „trajnikov“. Pri tem davčni organ ugotavlja, da opis namena transakcij „prenos ali transfer of savings“ še dodatno dokazuje, da je tožnik dejansko prejel dohodke, ki jih davčni organ po presoji sodišča pravilno opredeljuje kot drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
|
V obravnavanem primeru pa je davčni organ na podlagi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 ugotovil, da je tožnica kot povezana oseba in s tem kot porok odgovorna za plačilo davčnega dolga dolžnika (tožničinega zakonskega partnerja A. A.), v višini, kot ga navaja, ki ga davčni organ od slednjega ni uspel izterjati in ga je zato naložil v plačilo tožnici kot poroku.
|
Tožnik je z družbenikom B. B. sklenil pogodbo o prodaji dela poslovnega deleža tožniku. Tožnik je kupnino delno poravnal, za razliko pa je z družbenikom B. B. sklenil posojilno pogodbo, posojilo pa je tožnik postopoma poravnal. Glede pogodbe o prodaji poslovnega deleža tožniku davčni organ navaja, da je sklenjena zgolj z namenom plačila nižjega davka odsvojitelja B. B., saj je davek od dobička iz kapitala nižji od davka od dividend. Pogodba o prodaji dela poslovnega deleža tožniku po mnenju davčnega organa nima ekonomske vsebine. Njen edini namen je zloraba predpisov. Po presoji sodišča gre zgolj za pavšalne navedbe, ki jih davčni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne utemelji. V tem delu je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen in ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Pritožbeni organ sicer navaja, da je obstoj objektivnega in subjektivnega elementa za zlorabo predpisov po četrtem odstavku...
|
Tožniku ni uspelo dokazati, da je med tožnikom in družbo A., d.o.o. dejansko obstajalo posojilno razmerje. Sodišče se strinja, da so v postopku predložene le posojilne pogodbe, ki so tipske in predtiskane, ter da iz njih ni razviden predmet posojilne pogodbe. Pogodbe niso bile pisane in sestavljene v času nastanka posameznih poslovnih dogodkov, ampak so bile sestavljene le za namen DIN. V pogodbah je ročno izpolnjen znesek posojila in datum, določbe glede zavarovanja in roka zapadlosti so splošne in nedefinirane. Kot opozarja davčni organ, glede na osebni dohodek tožnika v letu 2009 (7.709,82 EUR) in višino prejetega posojila v letu 2009 (374.817,15 EUR), posojila tudi niso bila ustrezno zavarovana.
|
V konkretnem primeru ni bilo podane podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Davčni organ bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi zoper poroka davčnega dolžnika predhodno izdati odmerno odločbo, pri tem pa bi moral tožniku kot poroku omogočiti, da se v zadevi izjasni tako glede dejanskih, kot tudi o pravnih razlogih.
|
Ker Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča MOC v prvem in drugem odstavku 6. člena stavbna zemljišča skupine C v območju 1.A vrednoti različno (višje) od enako (splošno in individualno) komunalno opremljenih stavbnih zemljišč skupine C v drugih območjih, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, sta navedeni določbi v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smeli biti uporabljeni (exceptio illegalis).
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju 1.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje 1.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom...
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu februarju 2023 pobrala neto 1.692,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 122,4 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v februarju 2022 in za 325,2 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v februarju 2021. V obdobju januar – februar 2023 je FURS pobrala neto 3.521,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 174,8 milijonov evrov oz. za 5,2 % več kot v enakem obdobju lani in za 634,0 milijonov evrov oz. za 22,0 % več kot v obdobju januar – februar 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu februarju 2023 pobrala neto 1.692,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 122,4 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v februarju 2022 in za 325,2 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v februarju 2021. V obdobju januar – februar 2023 je FURS pobrala neto 3.521,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 174,8 milijonov evrov oz. za 5,2 % več kot v enakem obdobju lani in za 634,0 milijonov evrov oz. za 22,0 % več kot v obdobju januar – februar 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu februarju 2023 pobrala neto 1.692,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 122,4 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v februarju 2022 in za 325,2 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v februarju 2021. V obdobju januar – februar 2023 je FURS pobrala neto 3.521,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 174,8 milijonov evrov oz. za 5,2 % več kot v enakem obdobju lani in za 634,0 milijonov evrov oz. za 22,0 % več kot v obdobju januar – februar 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu februarju 2023 pobrala neto 1.692,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 122,4 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v februarju 2022 in za 325,2 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v februarju 2021. V obdobju januar – februar 2023 je FURS pobrala neto 3.521,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 174,8 milijonov evrov oz. za 5,2 % več kot v enakem obdobju lani in za 634,0 milijonov evrov oz. za 22,0 % več kot v obdobju januar – februar 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu februarju 2023 pobrala neto 1.692,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 122,4 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v februarju 2022 in za 325,2 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v februarju 2021. V obdobju januar – februar 2023 je FURS pobrala neto 3.521,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 174,8 milijonov evrov oz. za 5,2 % več kot v enakem obdobju lani in za 634,0 milijonov evrov oz. za 22,0 % več kot v obdobju januar – februar 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
|
|
|
|