Za iztek roka za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, določenega v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da „pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV“, obveznost obračuna izhodnega DDV pa nastane ko nastane obdavčljivi dogodek, torej - kot upoštevno v danem primeru – ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (32. in 33. člen ZDDV-1). V danem primeru pa je med strankama kot bistvena okoliščina nesporno, da je obdavčljivi dogodek nastal v letu 2008. Tedaj je nastala tudi obveznost obračuna DDV, s tem pa je določen tudi čas, v razmerju do katerega se je navedeni rok tudi iztekel.
|
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
|
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
|
Kdaj posameznik opravlja podjetniško dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ekonomsko dejavnost v smislu ZDDV-1, je odvisno od dejanskih ugotovitev in sklepov, ki jih organ, pristojen za ugotavljanje dejstev, ugotovi v posameznem primeru. Kot izhaja iz dejanskih zaključkov davčnega organa, je revident kupoval poškodovana vozila deloma v svojem imenu deloma formalno v imenu svojih sorodnikov, jih popravil in nato prodal, bodisi sam bodisi formalno preko svojih sorodnikov, vendar je bil tudi v tem primeru revident glavni izvajalec prodaje, sorodniki pa le formalni. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin je tudi po presoji revizijskega sodišča mogoč pravni zaključek, da je revident opravljal dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ZDDV-1.
|
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
|
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi...
|
V Uradnem listu RS, št. 83/2016 je bil 23. 12. 2016 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine, v katerem je v 3. členu določeno, da so dolžni podatke o drugih dohodkih iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so v skladu s 26. členom Zakona o dohodnini oproščeni dohodnine, davčnemu organu posredovati Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije in drugi izplačevalci teh dohodkov.
|
|
Obveščamo Vas, da od 1.1.2017 do predvidoma 15.1.2017 ne bo možno oddajati obrazcev DOD-DDPO (Obračun davka od dohodkov pravnih oseb) za leto 2016 in za leto 2017.
Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – novela ZDDPO-2N (Uradni list RS 68/16 z dne 4. 11. 2016), bomo v januarju 2017 objavili novo rešitev za oddajo davčnega obračuna DDPO (eDavki, SilvesterP).
Na voljo bo nova različica programa Silvester Pelias.
|
|
Obveščamo vas, da bo od 1. 1. 2017 dalje za območje celotne Republike Slovenije naloge v zvezi z identifikacijo za namene DDV opravljal Finančni urad Nova Gorica. Navedeno ne velja le za naloge v zvezi z identifikacijo tujih davčnih zavezancev, ki opravljajo storitve mednarodnih občasnih prevozov potnikov na ozemlju Slovenije (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Novo mesto) ter v zvezi z identifikacijo davčnih zavezancev, ki se identificirajo zaradi opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev in uporabljajo posebno ureditev za te storitve (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Hrastnik).
Dajanje splošnih informacij v povezavi z identifikacijo za namene DDV (npr. kateri davčni zavezanci so dolžni oddati vlogo za identifikacijo za namene DDV, kdaj so se dolžni identificirati za namene DDV, postopek identifikacije,…) bo tudi po 1. 1. 2017 zagotovljeno na vseh finančnih uradih.
V skladu z DDV zakonodajo morajo biti vse vloge za identifikacijo za namene DDV (obrazec DDV-P2 oziroma DDV-P3) predložene v elektronski obliki preko sistema eDavki. V elektronski obliki preko sistema eDavki se kot priloga obrazcu DDV-P2 oziroma DDV-P3 oddajajo tudi priloge (npr. razna dokazila v postopku identifikacije, pojasnila, …).
Dodatne dopolnitve se oddajo kot priloga k že oddanim zahtevkom za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Če zaradi velikosti datoteke le te ni možno oddati kot prilogo k že oddani vlogi, se taka priloga odda prek sistema eDavki kot lastni dokument, pod Subjekt pa se navede: »Identifikacija za namene DDV – dokazila«.
Obširnejša pojasnila v povezavi s postopkom identifikacije za namene DDV ter najpogostejša vprašanja in odgovori.
|
|
Opozarjamo pa, da rok, v katerem mora plačnik davka oziroma zavezanec za prispevke predložiti obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun prispevkov davčnemu organu, ostaja nespremenjen: plačnik davka mora to storiti najpozneje na dan izplačila dohodka, samostojni zavezanec za prispevke pa najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Celotno sporočilo za javnost
|
Za cigarete, ki se jih sprosti v porabo od vključno 1. januarja 2017, se plača trošarina v znesku:
- specifična trošarina 68,8238 evrov za 1000 kosov cigaret,
- proporcionalna trošarina 21,1830 % od drobnoprodajne cene.
V primeru, da je drobnoprodajna cena (v nadaljevanju DPC) zavojčka dvajsetih cigaret nižja od 3,51 evrov, se ne glede na prejšnji odstavek plačuje trošarina v višini 106,0000 evrov za 1000 kosov cigaret.
DPC za posamezno vrsto cigaret, ki jo določi oseba iz devetega odstavka 86. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, 47/16), velja za celotno območje RS, razen za prodajo v davka prostih prodajalnah, ko gre za let ali plovbo v tretjo državo.
V skladu z navedenim, ostanejo vsi parametri (specifična, proporcionalna trošarina, znesek najnižje trošarine) nespremenjeni tudi po 1. 1. 2017, zato za zavezance iz zgoraj navedenega naslova ne bo nobenih obveznosti, kar pomeni, da se tokrat (31. 12. 2016) popis zalog in obračun razlike trošarine za cigarete ne opravljata.
|
Zavezanci, ki so v letu 2016 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 28. februarja 2017.
Celotno sporočilo za javnost
|
Odredba o pretvorbi zneska trošarine za zemeljski plin, pretvori znesek trošarine za zemeljski plin iz osnove Sm3 v osnovo MWh.
Znesek trošarine za zemeljski plin iz 4. točke tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1) za 1 megavatno uro znaša:
- za pogonski namen iz točke 4.1 8,54 eura,
- za gorivo za ogrevanje iz točke 4.2 1,71 eura.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
|
|
|
|
Tekom finančne preiskave in opravljenega inšpekcijskega nadzora je bilo pri davčnemu zavezancu A d.o.o. ugotovljeno, da je v letih od 2008 do 2012 sklenil 121 posojilnih pogodb s klavzulo »na odpoklic« s fizično osebo A.A.- zaposlenim, ki je v tem obdobju opravljal naloge poslovodje oz. prokurista. Posojila so se v pretežni meri izplačala v gotovini na blagajni, le v nekaj primerih z nakazili na TRR fizične osebe.Skupni znesek izplačil je znašal 5.387.712,93 EUR.
V letu 2013 je davčni zavezanec A d.o.o. sklenil novacijsko in posojilno pogodbo s fizično osebo B.B., s katero je ta potrdila prejem sredstev v znesku 5.387.712,93 EUR od fizične osebe AA, s pooblastilom za nakupe vrednostnih papirjev v Bosni in Hercegovini za davčnega zavezanca A d.o.o.. V novacijski in posojilni pogodbi, ki sta jo podpisali obe fizični osebi, je bilo dogovorjeno, da je fizična oseba A.A. prosta kakršnihkoli obveznosti ali pravic v razmerju do zavezanca za davek A d.o.o., ki bi izhajale iz prejema teh denarnih sredstev. Do zaključka inšpekcijskega nadzora v letu 2016 davčnemu zavezancu A d.o.o. vrednostni papirji niso bili dostavljeni, niti mu niso bila vrnjena izplačana denarna sredstva. Ker denarni tok o predaji gotovine fizični osebi B.B. ni bil dokazan z verodostojno dokumentacijo, je davčni organ izplačana posojila fizični osebi A.A. opredelil kot druge dohodke glede na to, da so bila le-ta z dnem podpisa novacijske in posojilne pogodbe prosta vračila prejetih sredstev od davčnega zavezanca A d.o.o..
Davčnemu zavezancu je bila obračunana akontacija dohodnine in obresti v skupnem znesku 1.371.816,59 EUR. Davčni zavezanec ni vložil pritožbe zoper odločbo.
|
Na vprašanja davčnih zavezancev glede pričetka obračunavanja DDV na podlagi izdane odločbe o identifikaciji za namene DDV po uradni dolžnosti pojasnjujemo, da prične davčni zavezanec z obračunavanje DDV z dnem identifikacije za namene DDV naprej, torej z dnem, določenim v izreku odločbe o identifikacije za namene DDV.
|