Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je sporne dobave opravil tožnik sam s svojimi delavci. Tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, da bi obravnavane storitve izvedli dobavitelji. Navedeno pa izhaja tudi iz ugotovljenih neskladij podatkov iz dokumentov „delovna poročila“ v primerjavi z „evidenco prisotnosti po posameznih mesecih“.
|
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
|
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
|
Pri spornih računih, ki jih je izdala družba C. d.o.o., gre za odhodke, ki niso potrebni za pridobivanje prihodkov tožnika, saj niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti in tudi niso posledica opravljanja dejavnosti ter prav tako tudi niso v skladu z običajno poslovno prakso. Za ugotavljanje dobička pa se priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Glede na to, da davčni organ ni priznal odhodkov, ki jih je tožnik uveljavljal na podlagi spornih računov za prevajanje, ki jih je v letih 2010 in 2011 izdala družba C. d.o.o., je posledično pravilno povečal davčno osnovo tožnika za izračun davka od dohodka iz dejavnosti.
|
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
|
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer pa razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti, niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR.
|
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR, kar je tudi v obravnavanem primeru.
|
Od božičnih praznikov dalje je vsak dan davčno potrjenih že preko 2 milijona računov, kar pomeni, da sistem trenutno deluje več kot s polovično obremenitvijo. Ko bodo v sistem vključeni vsi zavezanci (teh naj bi bilo po oceni FURS med 60 in 80 tisoč) bo dnevno potrjenih med 3 in 5 milijonov računov. Pričakujemo, da bo sistem še naprej deloval tako, kot deluje do zdaj, torej brezhibno. Podatki danes kažejo, da je povprečni odzivni čas FURS za potrditev računa 5 stotink sekunde.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
|
|
|
|
|
V zvezi s problematiko društev in davčnega potrjevanja računov je Finančna uprava RS med pogostimi vprašanji in odgovori na novo objavila naslednje vprašanje in odgovor (številka 280): »Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne, glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune?«
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjeno vprašanje:
Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk
Dodana vprašanja:
Vprašanje 263: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
Vprašanje 264: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave) ?
Vprašanje 265: V katero polje v datoteko s podatki o računu se vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu?
Vprašanje 266: Kakšna je razlika med dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5), in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7)?
Vprašanje 267: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin pri Geodetski upravi. Kako naj registriramo poslovni prostor?
Vprašanje 268: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor?
Vprašanje 269: Kot poslovni prostor želim registrirati celotno stavbo. Stavba je v registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe. V datoteko s podatki o poslovnem prostoru je možno vpisati le en del stavbe. Kateri del stavbe naj vpišem v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v tem primeru?
Vprašanje 270: Programska oprema za izdajanje računov je nameščena centralno na strežniku. Kot elektronsko napravo smo označili strežnik. Preko strežnika izdajamo račune v večih registriranih poslovnih prostorih. Ali lahko uporabim centralno številčenje računov po centralni elektronski napravi v enem zaporedju čez več poslovnih...
|
Finančna uprava želi seznaniti lastnike davčnih blagajn in njihove zaposlene, da bodo izdani računi v sistemu davčnih blagajn pomemben element za namene nadzora dela in zaposlovanja na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je namreč sestavni del računa. Podatki o tej osebi se bodo za vsak izdan račun pošiljali na finančno upravo, ki bo z analizo tveganja v okviru svojih pristojnosti preverjala morebitne kršitve obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev in davčne zakonodaje, prav tako pa bo na terenu preverjala dejansko identifikacijo fizičnih oseb, ki izdajajo račune. Zavezance in zaposlene želimo seznaniti, da bo zelo pomembno, v imenu katerega zaposlenega pri zavezancu/podjetju je izdan račun, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi kdo njihovega identifikacijskega znaka zlorabljal.
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27.11.2015?
Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)
|
Dodana vprašanja:
Vprašanje 247: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah blaga in storitev, ki jih opravijo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV (mali davčni zavezanci za DDV)?
Vprašanje 248: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost?
Vprašanje 249: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
Vprašanje 250: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
Vprašanje 251: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
Vprašanje 252: Potrjevanje avansnega računa in končnega računa za opravljeno dobavo
Vprašanje 253: Račune izdajam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu (opravljam prodajo od vrat do vrat). V nepremičnem poslovnem prostoru imam urejen dostop do interneta, zato račune, ki jih izdam v nepremičnem poslovnem prostoru, davčno potrjujem neposredno ob izdaji. Na terenu ne izdajam davčno potrjenih računov, ker mi mobilna blagajna ne omogoča vzpostavitve internetne povezave preko mobilnega omrežja. Te račune pošiljam v potrjevanje naknadno, ko se vrnem v nepremični poslovni prostor (najkasneje v roku dveh delovnih dni). Ali je takšen postopek potrjevanja računov pravilen oziroma ali lahko izdajam račune na...
|
2. januar 2016, ko bo obvezno uporabljati davčne blagajne, se nezadržno bliža. V naslednjih sedmih delovnih dneh bo moralo skoraj 90 % zavezancev pridobiti vse potrebno za uporabo davčne blagajne. Po predvidevanjih naj bi davčne blagajne uporabljalo okrog 70.000 zavezancev, trenutno pa jih uporablja le 7.000. Nekoliko višji je odstotek tistih, ki so si že pridobili namensko digitalno potrdilo, ki je nujno za delovanje davčne blagajne. Takšnih zavezancev je 26.000 ali dobra tretjina.
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjena vprašanja:
Vprašanje 83: Ali mora zavezanec davčno potrditi tudi račun, ki je izdan za plačilo na transakcijski račun
Vprašanje 138: Če je predmet prijave poslovnega prostora mobilna davčna blagajna, kaj je oznaka poslovnega prostora v strukturi številke računa?
Vprašanje 150: Zaprosilo za dodatno pojasnilo glede množičnih računov za oskrbo s pitno vodo, za katere je po ZDavPR določena izjema.
Dodana vprašanja:
Vprašanje 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?
Vprašanje 227: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor?
Vprašanje 228: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajo računov za koncerte, predstave, vadbe,… uporabljam na različnih nepremičnih lokacijah. Kako se določi poslovni prostor?
Vprašanje 229: Pri predprodaji vstopnic ali vadnin so računi izdani in kupci plačajo račune na sedežu društva. Ali lahko določimo le premični poslovni prostor in račune za vstopnice in vadnino izdajamo pod oznako premičnega poslovnega prostora tudi na sedežu društva?
Vprašanje 230: Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu?
Vprašanje 231: Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi začasno...
|
Finančna uprava RS je v finančni preiskavi obravnavala slovensko družbo, ki je uvažala mazalna olja in topila in jih prodajala kupcem na področju EU. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Tako dejanski pridobitelj blaga ne bi obračunal DDV in okoljske dajatve, blago pa bi se prodalo po nižji, konkurenčnejši ceni na črnem trgu Evropske unije. Ugotovljene davčne obveznosti kot posledica finančne preiskave so v višini 1.338.688 EUR. Družbi je bila odvzeta identifikacija za namene DDV ter podani predlogi kazenskih ovadb.
Ugotovitve Finančne uprave so pokazale, da je slovenska družba, ki je v 100 % lastništvu poljske družbe v davčnem obdobju 5 mesecev (od oktobra 2014 do februarja 2015) na podlagi neverodostojnih listin prikazovala dobavo mazalnih olj in topil v druge države članice Evropske unije. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Pri dobavi blaga je zavezanec za davek uveljavljal oprostitev pri obračunavanju DDV v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1, vendar pa davčnemu organu ni dokazal, da je blago zapustilo ozemlje Republike Slovenije. Zaradi zlorabe identifikacije za namene DDV, ki je drugim davčnim zavezancem v Evropski uniji neupravičeno omogočal odbitek DDV, je Finančna uprava, v skladu z drugim odstavkom 80. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, izdala odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV. Podani so bili tudi predlogi kazenskih ovadb za družbo, odgovorno osebo in lastnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1.
Obračunan je bil DDV v znesku 928.558,72 EUR, ter dodatno ugotovljene davčne obveznosti iz...
|