Člena 18(1)(d) in 22 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da ti določbi vsebujeta formalne zahteve v zvezi s pravico do odbitka, katerih nespoštovanje v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ne more privesti do izgube te pravice.
|
On those grounds, the Court (Second Chamber) hereby rules:
Article 27, paragraph 1 f) of Directive 92/83 / EEC of 19 October 1992 on the harmonization of the structures of excise duties on alcohol and alcoholic beverages must be interpreted as meaning that it precludes national legislation, such as that at issue in the main subordinating the application of the exemption from the harmonized excise duty under that provision provided that the operator concerned has a decision of the tax administration setting maximum use of products exempt under that provision.
|
VI – Predlog
53. Na podlagi navedenega predlagam, naj Sodišče na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny, odgovori:
Člen 2(1)(b) in (c) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da je treba komanditno delniško družbo poljskega prava – kakršna je v postopku v glavni stvari – v kateri le del kapitala in družbenikov lahko izpolnjuje pogoje, določene v navedenih določbah, šteti za kapitalsko družbo v smislu Direktive 2008/7.
|
1. Declares that by adopting a provision, such as section 107 of the Finance Act 2007, which curtailed, retroactively and without notice or transitional arrangements, the right of taxpayers to recover taxes levied in breach of EU law the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland has failed to comply with its obligations under Article 4(3) TEU;
2. Orders the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland to pay the costs.
|
1) In applying a reduced rate of value added tax to supplies of goods for protection against fire, listed in Annex 3 of the Act of 11 March 2004 concerning the tax on goods and services, the Republic of Poland has failed to fulfill its obligations under Articles 96-98 of Directive 2006/112 / EC of 28 November 2006 on the common system of tax on value added, in conjunction with Annex III thereto.
2) The Republic of Poland to pay the costs.
|
Silvia Georgiana Câmpean v Administraţia Finanţelor Publice a Municipiului Mediaş and Administraţia Fondului pentru Mediu (C-97/13) and Administraţia Finanţelor Publice a Municipiului Alexandria v George Ciocoiu (C-214/13).
References for a preliminary ruling: Tribunalul Sibiu - Romania.
Joined cases C-97/13 and C-214/13.
|
VI – Predlog
64. Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Högsta förvaltningsdomstol, odgovori:
Člen 49 PDEU, ki se uporablja v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero država sedeža matične družbe ne priznava pravice do odbitka za negativno tečajno razliko, ki se upošteva pri kapitalskem dobičku ali izgubi iz lastniških deležev v družbi s sedežem v drugi državi članici, če v državi sedeža matične družbe velja ureditev, ki pri izračunu davčne osnove ne upošteva kapitalskih dobičkov ali izgub, ustvarjenih iz takih deležev.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Člen 13(B)(b) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da odplačno dajanje nogometnega stadiona na voljo na podlagi pogodbe, s katero so nekatere pravice in pristojnosti pridržane za lastnika in ki določa, da ta opravlja različne storitve, zlasti storitve vzdrževanja, čiščenja, oskrbe in usklajevanja s standardi, ki zajemajo 80 % pogodbeno določenega nadomestila, načeloma ne pomeni „dajanja nepremičnin v najem“ v smislu te določbe. Ali je v obravnavanem primeru tako, mora presoditi predložitveno sodišče.
|
Predlog
93. Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Finanzgericht Hamburg, odgovori:
1. Nacionalno sodišče je upravičeno vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, čeprav poteka nacionalni postopek za oceno ustavnosti določb nacionalnega prava, ki so podlaga posamičnega akta, ki se izpodbija pred navedenim sodiščem.
2. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije ter Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS ne nasprotujeta davku, ki se pobira na jedrsko gorivo in bremeni uporabo tega goriva za proizvodnjo električne energije.
3. Dejstvo, da se tak davek uporablja le za podjetja, ki industrijsko proizvajajo električno energijo z uporabo jedrskega goriva, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Zato n
|
Predlog
43. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Cour de cassation, odgovori:
Storitev, v okviru katere gospodarski subjekt, neodvisen od prodajalca rabljenih avtomobilov, za neko obdobje in proti plačilu vnaprej določenega zneska zagotavlja garancijo, ki krije stroške popravila teh avtomobilov v primeru nastanka tehnične okvare iz te garancije, spada v kategorijo zavarovalnih transakcij v smislu člena 13(B)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, in je oproščena plačila davka na dodano vrednost.
|
Predlog
35. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Curtea de Apel Braşov, odgovori:
1. Člen 110 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica uvede enkratno dajatev za vozila, ki se pobere pri prvi registraciji vozila na ozemlju države članice, ki je uvedla to dajatev, ali pri prvem prenosu lastništva vozila, ki je bilo v tej državi že registrirano, šteto od dneva uvedbe te dajatve. Ta dajatev mora biti določena tako, da znesek dajatve, pobrane za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, ni višji od preostanka dajatve, ki je zajeta v tržni vrednosti domačih vozil.
2. Člen 110 PDEU ne nasprotuje niti temu, da država članica z uvedbo te dajatve vozila, za katera je bila že plačana dajatev, ki je veljala v preteklosti, oprosti te dajatve, če znesek nove dajatve, pobrane za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, ni višji od preostanka prejšnje dajatve, ki je zajeta v tržni vrednosti domačih vozil.
January 16, 2016
|
Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotuje predhodni in obvezni uporabi nacionalnega upravnega postopka, kot je ta iz člena 63 zakonika o davčnem postopku in postopku pred davčnimi sodišči (Código de Procedimento e de Processo Tributário), kadar davčna uprava sumi, da gre za zlorabo.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
Člen 3(3) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov in člen 1(3) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12 je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da se glede proizvodov, ki ne spadajo na področje uporabe teh direktiv, kakršna so mazalna olja, ki se uporabljajo za drug namen kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje, določi davek, ki je urejen z enakimi pravili, kot so tista iz ureditve usklajene trošarine, na katero se nanašata navedeni direktivi, če to, da se v zvezi z zadevnimi proizvodi pobira ta davek, pri trgovanju med državami članicami ne povzroči formalnosti, povezanih s prestopom meje.
|
1) Article 2, paragraph 3, second subparagraph of Directive 2003/96 / EC of 27 October 2003 restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity must be interpreted as meaning as precluding national legislation, such as that at issue, imposing excise duty on additives in the 3811 code of the Combined Nomenclature in Annex I to Regulation (EEC) No 2658 / 87 of the Council of 23 July 1987 on the tariff and statistical nomenclature and the Common Customs Tariff, as amended by Regulation (EC) No 1031/2008 of 19 September 2008, to another rate as applied to fuel with which they are added.
2) Article 2, paragraph 3, second subparagraph of Directive 2003/96 must be interpreted as meaning that it can be invoked by individuals against the competent national authority as part of a litigation before national courts in order to avoid the application of national legislation which is incompatible with that provision.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Člen 168 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2007/75/ES z dne 20. decembra 2007, je treba razlagati tako, da če oprostitev davka na dodano vrednost, določena z nacionalno zakonodajo, ni združljiva z Direktivo 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/75, navedeni člen 168 davčnemu zavezancu ne dopušča, da hkrati uporabi to oprostitev in uveljavlja pravico do odbitka.
2. Člena 140(a) in (b) ter 143(1)(a) Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/75, je treba razlagati tako, da se oprostitev plačila davka na dodano vrednost iz teh določb uporabi v primeru pridobitev znotraj Skupnosti in dokončnega uvoza zobne protetike, ki jo dobavijo zobozdravniki in zobni tehniki, če država članica dobave ali uvoza ni uporabila prehodnih določb, določenih v členu 370 Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/75.
3. Člen 140(a) in (b) Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/75, je treba razlagati tako, da se oprostitev plačila davka na dodano vrednost iz te določbe uporabi tudi v primeru pridobitve zobne protetike znotraj Skupnosti z izvorom v državi članici, ki je uporabila prehodno ureditev o odstopanju iz člena 370 te direktive.
|
Člena 7(1) in (2) ter 9(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/108/EGS z dne 14. decembra 1992, je treba razlagati tako, da kadar je trošarinsko blago, ki je bilo pretihotapljeno na ozemlje ene države članice, brez spremljevalnega dokumenta, določenega v členu 7(4) navedene direktive, prepeljano v drugo državo članico, na katere ozemlju so pristojni organi odkrili to blago, tranzitne države članice niso upravičene, da tudi od voznika tovornega vozila, ki je opravil navedeni prevoz, poberejo trošarino, zato ker je bilo navedeno blago na njihovem ozemlju v komercialne namene.
|
Člen 1(2) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS je treba razlagati tako, da ni mogoče šteti, da se davek – kot je v postopku v glavni stvari, če se nanaša na prodajo na drobno tekočega goriva, za katerega se plača trošarina – pobira za določen namen v smislu te določbe, če se z njim namerava financirati organizacijo javnega prevoza na področju občine, ki ta davek predpiše, pri čemer mora ta občina izvesti in financirati to dejavnost ne glede na obstoj tega davka, tudi če so bili prihodki od tega davka uporabljeni izključno za izvedbo te dejavnosti. Zato je treba to določbo razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je v postopku v glavni stvari, s katero je uveden tovrstni davek na prodajo na drobno tekočega goriva, za katerega se plača trošarina.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da je za dobavo digitalnih ali elektronskih knjig uporabljalo 3‑odstotno stopnjo davka na dodano vrednost, ni izpolnilo obveznosti iz členov od 96 od 99, 110 in 114 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/88/EU z dne 7. decembra 2010, v povezavi s prilogama II in III k tej direktivi in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112.
2. Veliko vojvodstvo Luksemburg nosi svoje stroške in stroške Evropske Komisije.
3. Kraljevina Belgija in Svet Evropske unije nosita vsak svoje stroške.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Francoska republika z uporabo nižje stopnje davka na dodano vrednost za dobavo digitalnih ali elektronskih knjig ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 96 in 98 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/88/EU z dne 7. decembra 2010, v povezavi s prilogama II in III k navedeni direktivi in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112.
2. Francoska republika nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov Evropske komisije.
3. Kraljevina Belgija nosi svoje stroške.
|
Predlog
58. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės, odgovori:
Kadar se pod pogoji, določenimi v členu 148(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ugotovi, da prodajalec dobavi blago za oskrbovanje plovila z gorivom in drugo oskrbovanje (a) neposredno upravljavcu plovila, tako da (b) zadnjenavedeni takoj in brezpogojno dobi, prodajalec pa sočasno izgubi pravico do razpolaganja z zadevnim blagom kot lastnik in (c) nobena druga oseba ne dobi ali izgubi take pravice glede istega blaga, potem so transakcija, s katero prodajalec prenese zadevno pravico, transakcija, s katero upravljavec plovila dobi isto pravico, in vse vmesne transakcije, s katerimi tretja stranka lahko dobi ali prenese pravice, ki ne vključujejo pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik, oproščene DDV.
V drugih okoliščinah se v skladu z zadevno določbo oprosti DDV le transakcija, s katero upravljavec plovila dobi pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik.
V vseh primerih mora pristojno nacionalno sodišče glede na upoštevna dejstva ugotoviti, kdo in na kate
|