III – Predlog
121. Glede na zgoraj navedeno predlagam, naj se na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Bundesfinanzhof, odgovori:
1. Stroški v zvezi s kapitalskimi transakcijami, ki jih ima holdinška družba, ki neposredno ali posredno posega v upravljanje svojih hčerinskih družb, imajo neposredno in takojšnjo povezavo s celotno gospodarsko dejavnostjo te holdinške družbe. Ni torej ustrezno razdeliti vstopnega davka na dodano vrednost, obračunanega pri teh stroških, med gospodarske in negospodarske dejavnosti holdinške družbe. Če holdinška družba izvaja transakcije, ki so predmet davka na dodano vrednost, in transakcije, ki so oproščene tega davka, se pravica do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost izračuna z uporabo deleža, kot je določeno v členu 17(5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS).
2. Člen 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388 nasprotuje temu, da bi država članica pri uresničevanju možnosti, ki jo daje ta določba, pogojevala oblikovanje skupine za namene DDV z zahtevo, da morajo imeti vse članice take skupine status pravne osebe, razen če je ta zahteva upravičena zaradi preprečevanja zlorab ali boja proti davčni utaji in izogibanju davku ob upoštevanju prava Unije, zlasti načela davčne nevtralnosti, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.