|
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 7: Kako se pri odsvojitvi deleža v družbi pri določanju vrednosti ob pridobitvi upoštevajo naknadna vplačila družbenikov?
- Vprašanje 8: Kako so obdavčena izplačila naknadnih vplačil fizični osebi?
Dobiček iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala (1. izdaja)
|
Vsi deležniki lahko pripombe na navedene prepise pisno podajo do 3. 9. 2016 na glavno pisarno navedenega ministrstva, in sicer na naslov gp.mf(at)govpong.si.
Predlogi predpisov na temo prirejanja iger na srečo
|
Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:
Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?
Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?
Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?
Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije?
Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?
Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?
Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika?
Odgovori na vprašanja ˙
|
Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije? Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika? Odgovori na vprašanja ˙
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|
Podrobne informacije in navodila za zavezance objavljamo na naslednji povezavi: www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/trosarine_ztro_1/
Naj omenimo nekaj bistvenih vsebinskih sprememb novega trošarinskega zakona:
sprememba ureditve za male proizvajalce žganja, ki bodo plačevali 50% predpisane trošarine za letno proizvodnjo do 150 litrov 100 vol. % etilnega alkohola (npr. 300 litrov 50 vol % žganja). Ne bo več dosedanja ureditve letne pavšalne obdavčitve naprave za proizvodnjo žganja (kotla);
uvaja se kategorija mali proizvajalec piva (letna proizvodnja do največ 20.000 hektolitrov piva), ki plača trošarino v višini 50 % predpisane trošarine;
trošarina se bo pobirala za izdelke, ki so namenjeni vdihovanju, brez izgorevanja (tobak za segrevanje in elektronske cigarete), ki sedaj niso trošarinski izdelki;
določnejša ureditev obveznosti udeležencev in postopka pri prodaji trošarinskih izdelkov na daljavo (prodaji preko spleta);
odprava oprostitve trošarine za energent, ki se porabi za proizvodnjo netrošarinskih izdelkov; Delno jo nadomešča nova ureditev za oprostitev oziroma vračilo trošarine, za rabo energentov za energetsko intenzivna podjetja;
nova ureditev načina določitve trošarine za električno energijo po količinskih razredih odjema (štirje razredi obdavčitve s trošarino), ki nadomešča delitev rabe na poslovni in neposlovni odjem;
odprava omejitve uveljavljanja vračila trošarine za komercialni prevoz blaga in potnikov za gorivo, kupljeno z gotovino, zaradi novih načinov plačila goriva (npr. uporaba predplačniških kartic),
razširitev nadzora nad določenimi derivati nafte „mazalnimi olji“, ker se tako zmanjšuje tveganje za izogibanje plačilu trošarine;
uskladitev obstoječih dovoljenj (npr. za...
|
Davčni organ ni izvedel dokazne ocene vseh objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tako je po mnenju sodišča izpodbijana odločba ostala v ključnem delu pomanjkljivo obrazložena.
|
Razlogi, zaradi katerih tožnik ni izpolnil svoje zakonske obveznosti iz 10. člena ZDavP-2 (da predloži davčnemu organu resnične, pravilne in popolne podatke) in obveznost iz 31. člena ZDavP-2 (da vodi poslovne knjige in evidence), za izpodbijano odločitev pravno niso pomembni.
|
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-168/15-9 odločilo, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. Na podlagi 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več pravne podlage, na kateri temelji izpodbijana odločitev.
|
Pogodbi o finančnem lizingu sta z vidika klasičnih pogodb o finančnem lizingu nepremičnin neobičajni v nekaterih značilnostih, ki jih tudi navajata oba davčna organa, kakor tudi tožnik in kar bi lahko vplivalo na (drugačno) pravno kvalifikacijo teh pogodb in s tem posledično na obdavčitev transakcij. Načeloma je treba take transakcije šteti za opravljanje storitev, vendar pa iz sodbe SEU v zadevi C-209/14 z dne 2. 7. 2015 izhaja, da je treba takšne transakcije obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
|
Dejstvo, da sta direktorja kot delojemalca vozili dejansko uporabljala v privatne namene, je po presoji sodišča zadostna podlaga za ugotovitev bonitete, ki se všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja za celotno obračunsko obdobje. Ko je v davčnem postopku ugotovljena zasebna uporaba službenih vozil (tudi če gre za enkraten dogodek), predstavlja takšna uporaba vozil boniteto in je obdavčena.Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljivih tržnih cen, od katere se dohodnina izračuna in plača po 20% stopnji in velja kot dokončni davek (v danem primeru je cene določil tožnik sam). Tožnik kot izplačevalec pa mora, ko izplača nadomestilo, ki šteje za prikrito izplačilo dobička fizični osebi, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 to izplačilo obravnavati kot izplačilo dividende in kot plačnik davka na podlagi 283. člena ZDavP-2 izračunati in plačati davčni odtegljaj...
|
Toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini). V takem primeru bi toženkino stališče pomenilo, da zavezanec s pritožbo sploh ne more uspeti v celoti, kar je očiten nesmisel; če namreč zavezanec s pritožbo doseže zmanjšanje davka v takem obsegu, kot izhaja iz pritožbenih navedb oziroma predlogov, ni ne pravnih ne logičnih razlogov, da ne bi šteli, da je s pritožbo uspel v celoti. V takih primerih je torej treba uspeh zavezanca v postopku presojati glede na njegove pritožbene navedbe oziroma obseg, v katerem izpodbija odmerno odločbo.
|
Kot neutemeljene in pavšalne zavrača sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na višino izterjevanega zneska oziroma navedbe, da tožeča stranka ni bila davčni dolžnik. Tožeča stranka teh ugovorov namreč ni konkretizirala oziroma ni določno pojasnila, kateri izmed izterjevanih zneskov ali izvršilnih naslovov, ni bil pravilno upoštevan. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je iz knjigovodske kartice tožeče stranke razvidno, da je znašal dolg tožeče stranke iz naslova neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 201 le 511,95 EUR. Gre namreč za stanje dolga po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče pa je dolžno presojati stanje dolga na dan izdaje izpodbijanega sklepa.
|
V zvezi s spornimi davčnimi terjatvami je bil že izdan pravnomočni sklep o izvršbi in bi morala oba upravna organa takšno tožnikovo zahtevo za delno ustavitev davčne izvršbe zavrniti iz razloga, da po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi glede istih spornih terjatev ni več mogoče v celoti ali delno ustaviti davčne izvršbe po določbi 155. člena ZDavP-2. Sodišče tako zavrača kot neutemeljene vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno uporabo določb ZFPPIPP v zvezi z odpustom obveznosti, glede na to, da bi jih lahko tožnik pritožbeno uveljavljal samo zoper prej navedeni sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
|
Tožnik je rezident Slovenije in posledično zavezanec za dohodnino. Ta njegova obveznost je obstajala (že na podlagi določb ZDoh-1) tudi za leto 2007, zato sodišče tožbeni ugovor, da tožnik ni bil dolžan vložiti napovedi za odmero dohodnine, zavrača kot neutemeljen. Kot rezident Slovenije, ki mu informativni izračun dohodnine za leto 2007 ni bil vročen do 31. maja 2008, je bil dolžan vložiti napoved za odmero dohodnine sam, najkasneje do 30. 6. 2008.Ker bi morala biti odmerna odločba za leto 2007 izdana do 31. 10. 2008 (276. člena ZDavP-2), je takrat začel teči petletni zastaralni rok, ki bi potekel 31. 10. 2013. Ker je prvostopenjski organ tožnika 24. 6. 2013 pozval k vložitvi napovedi za odmero dohodnine (tudi za leto 2007), je po presoji sodišča davčni organ s tem dejanjem pretrgal tek zastaranja.
|
Ker obveznost tožnika za plačilo spornega zneska izhaja iz izvršljive odločbe, sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožnik ni dolžan plačati navedenega zneska. Obveznost je bila namreč ugotovljena z odločbo, ki je izvršljiva, kar pa zadošča za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
|
V tožbi tožnik navaja razloge, iz katerih je razvidno, da izpodbija odločitev o odmeri davka od premoženja, torej izvršilni naslov, ki pa ga v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati.
|