|
|
|
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo se za vračilo trošarine upošteva povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v preteklem letu, ki ga ugotovi ministrica za finance. V letu 2017 se znesek trošarine za plinsko olje ni spreminjal, zato povprečni letni znesek trošarine v Uradnem listu RS ne bo objavljen. V kolikor se v posameznem letu trošarina ne spremeni, se upošteva znesek trošarine, ki velja na prvi dan leta, na katero se zahtevek nanaša. Iz navedenega izhaja, da za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 znaša povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen 426,05 eurov na 1000 litrov. V skladu s prvim odstavkom 94. člena Zakona o trošarinah imajo kupci za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, pravico do vračila trošarine v višini 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katero se zahteva vračilo trošarine, kar znaša glede na naveden znesek 298,24 eurov na 1000 litrov. Fizične osebe lahko vložijo zahtevek za vračilo do 30. junija 2018 na obrazcu TRO-A.
|
Naj spomnimo, da imajo zavezanci, ki so v preteklih letih oddajali nepremičnine v turistični najem (tudi preko spletnih portalov Booking, Airbnb itd.), še do konca januarja čas, da se registrirajo »za nazaj« in prijavijo prejete prihodke pri davčnem organu. Le na ta način se lahko izognejo postopku o prekršku in globi po davčnih predpisih.
Podrobnejši poziv z vsemi napotki glede registracije »za nazaj« in »za naprej« ter samoprijave dohodkov smo objavili 4. decembra 2017.
Teden dni pred iztekom roka se je za namen oddajanja nepremičnin v turistični najem za »nazaj« registriralo 43 zavezancev. V zadnjem mesecu in pol pa se je v ta namen »za naprej« registriralo 167 zavezancev, od tega 25 kot pravne osebe in 142 kot fizične osebe z dejavnostjo.
Podrobnejši statistični podatki, vključno s podatki o samoprijavljenih dohodkih, bodo znani v začetku meseca februarja.
|
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Davčni organ sicer občini na podlagi njenega zahtevka posreduje podatke iz odmere davka na promet nepremičnin in davka na dediščine in darila, vendar je zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe: imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice, torej ne nujno kupec, obdarjenec oziroma dedič, ki pridobi nepremičnino.
Zato v vsakem primeru občino seznanite o spremembi lastništva nepremičnine in v primeru, če kot dedič, obdarjenec ali kupec ne boste hkrati tudi uporabnik nepremičnine, sporočite občini podatke o neposrednem uporabniku nepremičnine. Občini sporočite tudi morebitno spremembo podatkov o nepremičnini, ki vplivajo na določitev višine nadomestila (npr. namembnost nepremičnine). Na tej podlagi bo občina lahko davčnemu organu posredovala prave podatke za odmero NUSZ.
|
Plačilo nadomestila za rabo vode je predpisano za čas dejanske rabe vode po 1. 1. 2005, torej za čas po poteku roka iz 199. člena ZV-1, ki je določen za vložitev zahteve za pridobitev vodne pravice za obstoječe uporabnike vode, oziroma ob upoštevanju določbe 199e. člena ZV-1 tudi za čas po izdaji vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, kolikor ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico.
|
Bistveno je, da je prav izvedba obravnavanih poslov (odsvojitve poslovnega deleža in pripojitve) ter s tem zloraba uporabljenih institutov omogočila obravnavane davčne učinke pri tožeči stranki ter na ta način odločilno vplivala na nastanek oziroma povečanje davčnih odhodkov. Enako velja za odhodke iz naslova obresti od izdanih obveznic. Tudi izdajo obveznic s strani tožeče stranke je omogočila prav izvedba obravnavnih poslov (prodaje poslovnega deleža in pripojitve), za katera se ugotavlja, da nista bila izpeljana oziroma sklenjena skladno z namenom, ki jima ga dajeta OZ ozirma ZGD-1. Zato se po presoji sodišča utemeljeno upošteva, da je Pogodba navidezna in da gre pri pripojitvi za zlorabo predpisov, to pa obenem pomeni, da njunih učinkov, ki se odražajo najprej v evidentiranju dobrega imena in izdaji obveznic pri tožeči stranki ter nato v zmanjševanju njenih odhodkov, ni mogoče davčno priznati.
Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pomeni zakonit...
|
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Iz njenega besedila ne izhaja, da omejuje drugostopenjski organ tudi, ko izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, prav tako ne prvostopenjski organ, ko odloča v ponovnem postopku. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (kot izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP), prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopenjskega organa, glede česa je treba dopolniti postopek (kot izhaja iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), sicer pa mora odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice (8. člen ZUP). Če prvostopenjski organ ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev. V takem primeru je končni rezultat za stranko lahko manj ugoden, kot bi bil, če se ne...
|
|
|
|
|
|
|
|
Po pregledu statističnih podatkov ugotavljamo, da je bilo v letu 2017 na portalu eDavki okoli 33% dokumentov vročenih s fikcijo (to pomeni, da zavezanec dokumenta v roku 15 dni od dneva vložitve v eDavke, ni prevzel). Od teh 33% pa je okoli 50% (36.000) dokumentov takšnih, v katere zavezanci tudi po nastopu fikcije vročitve niso vpogledali.
Vse uporabnike eDavkov pozivamo, da naj redno pregledujejo eDavke in prevzemajo dokumente odložene v njihov profil, da ne bo prihajalo do fikcije vročitve. Ob tem zavezance opozarjamo, da se šteje, da je bil dokument ob nastopu fikcije vročen. Na podlagi vročitve pa dobi upravni akt pravni učinek, prav tako začnejo teči roki za pravna sredstva, prostovoljno izpolnitev obveznosti in izvršbo.
Da bodo zavezanci obveščeni o odloženem dokumentu na eDavke, lahko na obrazcu eVročanje-POS določijo elektronski naslov za prejemanje informativnih sporočil o dokumentih, ki se eVročajo v portal eDavki.
|
|
|
|
Odgovornost banke oziroma hranilnice za plačilo davčnega dolga zaradi opuščene odtegnitve in izplačila po 170. členu ZDavP-2 je posebna oblika neposlovne odškodninske odgovornosti, zato je treba obravnavano situacijo presojati po splošnih pravilih o krivdni neposlovni odškodninski odgovornosti z domnevo krivde in presoditi, ali so podane vse splošne predpostavke za to obliko odgovornosti - protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Smisel prehoda odgovornosti za plačilo davka na banko oziroma hranilnico ni v (kazenskopravnem) sankcioniranju banke oziroma hranilnice za opustitev dolžnega ravnanja, temveč v povračilu škode, ki je državi nastala zaradi protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar poplačilo davka ni tako, kot bi lahko bilo, če bi banka oziroma hranilnica izpolnila svoje obveznosti v zvezi s sklepom o davčni izvršbi.
V okviru postopka davčne izvršbe lahko davčni organ po 170. členu ZDavP-2 banki...
|
Podatki so sestavljeni na podlagi predloženih individualnih podatkov v REK obrazcih z datumom izplačila od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017. Vključeni so REK obrazci, ki so bili z navedenim kriterijem datuma izplačila finančni upravi predloženi do vključno 9. 1. 2018. Podatki so objavljeni od 15. 1. 2018 (brez osvežitve v primeru naknadno predloženih REK obrazcev ali popravkov REK obrazcev) in izplačevalcem na vpogled do 31. 1. 2018.
Podatki so namenjeni le izplačevalcem za primerjavo podatkov iz predloženih individualnih REK (iREK) obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 mora izplačevalec izročiti prejemniku dohodka do 31. 1. 2018). V pripravljenih podatkih so vključeni tudi podatki o dohodkih, ugotovljenih v morebitnih davčnih nadzorih pri izplačevalcih za navedeno obdobje, ki jih je izplačevalec dolžan vključiti v obvestilo prejemniku dohodka. Če izplačevalec na podlagi navedene primerjave ugotovi, da podatki, ki jih je finančni upravi predložil na iREK obrazcih, niso pravilni, naj finančni upravi čimprej predloži manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev. Tako vložene REK obrazce oziroma popravke REK obrazcev bo finančna uprava upoštevala pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine samo v primeru, da bodo predloženi najpozneje do 31. 1. 2018.
Tehnična podpora eDavki
|
Vse izplačevalce dohodkov obveščamo, da so podatki za odmero dohodnine, ki jih je Finančna uprava RS pripravila na podlagi obračunov davčnega odtegljaja, objavljeni na portalu eDavki. Podatki so sestavljeni na podlagi predloženih individualnih podatkov v REK obrazcih z datumom izplačila od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017. Vključeni so REK obrazci, ki so bili z navedenim kriterijem datuma izplačila finančni upravi predloženi do vključno 9. 1. 2018. Vpogled je možen od 15. 1. 2018 do 31. 1. 2018. Objavljeni podatki na eDavkih so namenjeni le izplačevalcem dohodkov za primerjavo podatkov iz predloženih iREK obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017), ki jih morajo izplačevalci dohodkov izročiti prejemnikom dohodka najpozneje do 31. 1. 2018. Do svojih podatkov lahko izplačevalci dostopajo z digitalnim potrdilom. Izplačevalci dohodka naj objavljene podatke primerjajo s podatki, ki so jih davčnemu organu predložil na iREK obrazcih. Če ugotovijo, da slednji niso pravilni, naj Finančni upravi RS čim prej (najpozneje do 31. 1. 2018) predložijo manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev.
|