Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Maribor so 12. 7. 2018 pri opravljanju finančnega nadzora na območju mejnega prehoda Gruškovje pri pregledu vstopnega osebnega vozila znamke Škoda Octavia slovenskih reg. oznak, ki ga je vozil slovenski državljan, v prtljažnem prostoru našli skupno 49.800 kosov cigaret znamke FM Blue brez tobačnih znamkic. Prisotnost cigaret je nakazala službena psička za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov. Cigarete so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku.
Prikrajšane dajatve za cigarete znašajo 5.527,80 EUR.
|
Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe.
|
Sodišče meni, da je vzpostavitev različnega vrednotenja sicer dopustna, vendar le, če izhaja iz kriterijev, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1, in ne le na podlagi proste presoje.
Sodišče glede na podatke, ki jih je predložila toženka, kot tudi glede na ugotovitve Računskega sodišča, sodi, da v zadevi ni pojasnjeno, na kakšen način, torej konkretno na podlagi katerih kriterijev so bile določene višine vodnega povračila v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010.
|
Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2018 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2017 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 31. julija 2018, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.
Celotno sporočilo
|
|
|
Finančna uprava RS je napovedala povečano število nadzornih postopkov pri zavezancih, kjer obstoji tveganje, da je prišlo do odsvojitve poslovnih deležev zaradi pridobitve neupravičenih davčnih ugodnosti v obliki izplačil dobička družbenikom na način, ki ni podvržen pravilom o obdavčitvi dividend. Prejete so bile prve samoprijave ter plačila obveznosti davka od dohodkov iz kapitala.
V enem izmed primerov je Finančna uprava RS pri zavezancu za davek - družba d. o. o. z osnovno dejavnostjo uvajanje avtomatizacije in informacijskih tehnologij v industriji in energetiki, za obdobje od 1.1.2014 do 31.12.2016 opravila davčni nadzor področja poslovanja družbe v delu prodaje poslovnih deležev družbe in pridobitve lastnih poslovnih deležev.
Družba d. o. o. je na podlagi sklepov skupščine družbenikov v letih 2014 in 2015 iz dela prenesenega dobička oblikovala rezerve za lastne poslovne deleže (v letu 2014 v višini 2.950.000,00 EUR ter v letu 2015 še v višini 1.180.000,00 EUR) in od dosedanjih družbenikov odkupila lastna poslovna deleža (v letu 2014 v višini 25 % ter v letu 2015 v višini 10% osnovnega kapitala). Ekonomski razlog za odkup lastnih poslovnih deležev, ki je bil naveden v sklepu skupščine družbenikov v letu 2014, je bil aktiven vstop novega partnerja iz tretje države v lastništvo družbe z namenom pridobivanja poslov in širjenja dejavnosti na trge tretje države, kar pa ni bilo realizirano.
Gospodarskega cilja in ekonomske vsebine transakcije odkupa lastnega poslovnega deleža v nadzoru ni bilo mogoče potrditi. Odsvojitev dela poslovnega deleža je bil po ugotovitvah davčnega organa izpeljan le z namenom izogibanja davčnim obveznostim, zato tudi ne more vplivati na obdavčenje. Edini cilj prikazanih odsvojitev poslovnih deležev je bil pridobiti neupravičeno davčno ugodnost v obliki izplačila dobička družbenikom na način, ki ne bi bil podvržen pravilom o obdavčitvi dividend.
Ob upoštevanju, da se v primeru ugotovitve takšne zlorabe šteje, da je nastala davčna...
|
V postopku davčno inšpekcijskega nadzora je je davčni organ ugotovil, da je zavezanec za davek v poslovnih knjigah za leto 2015 in posledično v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb previsoko izkazal odhodke v skupnem znesku 364.521,13 EUR, in sicer iz naslova stroškov obračuna amortizacije, stroškov nabave blaga in storitev za namene vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti, stroškov nabave blaga za zasebne namene in stroškov nabave storitev, ki so bili izkazani na podlagi fiktivnih računov. Davčni organ je v postopku na osnovi dejanskega stanja ugotovil, da je zavezanec za davek prejel in evidentiral več računov za nabavo blaga in storitev za zasebno rabo in več računov za katere je bilo ugotovljeno, da so posli in računi fiktivni, na podlagi katerih je zavezanec neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV v skupnem znesku 87.273,90 EUR. V postopku davčno inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je bilo s transakcijskih računov zavezanca za davek opravljenih več gotovinskih dvigov denarnih sredstev, v skupnem znesku 132.005,00 EUR. Zavezanec za davek v postopku ni predložil zahtevane dokumentacije ali verodostojnih listin, ter kakršnihkoli drugih podatkov iz katerih bi lahko bilo dejansko razvidno na podlagi česa in za kakšne namene so bila uporabljena denarna sredstva dvignjena v obliki gotovine. Davčni organ mu je odmeril dodatno obveznost za plačilo akontacije davka (dohodnine) od drugih dohodkov po stopnji 25%, in sicer v skupnem znesku 82.293,59 eur. Zavezanec za davek je zakonitemu zastopniku v obliki plačil računov za nabavo blaga in storitev za zasebne namene izplačal drugi dohodek. Ker pri tem ni izračunal in plačal akontacije dohodnine od drugih dohodkov kot plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja je davčni organ v inšpekcijskem postopku obračunal in odmeril dodatno obveznost za plačilo akontacije davka (dohodnine) od drugih dohodkov po stopnji 25% v skupni višini 21.927,80 EUR.
|
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.
|
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
|
Obveščamo vas, da je trimesečno obdobje DDV – 18Q3 (julij - september 2018) odprto za oddajo preko sistema eDavki.
|
Seznam EE-opreme vključuje tarifne oznake Kombinirane nomenklature, kamor se posamezni proizvodi EE-opreme razvrščajo v skladu s carinskimi predpisi, in razrede EE-opreme, v katere se uvršča odpadna EE-oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Seznam EE-opreme po kombinirani nomenklaturi za leto 2018, z veljavnostjo od 1. julija 2018 dalje, vsebuje glede na zadnji objavljeni seznam iz leta 2012 naslednje spremembe:s seznama je bilo brisanih deset tarifnih oznak (v njihovem primeru namreč ne gre za EE- opremo skladno z njeno osnovno opredelitvijo, ker proizvodi zajeti v tarifni oznaki ne vsebujejo električnih proizvodov ali v izogib ponavljanju tarifnih oznak - proizvodi so zajeti v drugi tarifni oznaki), dodanih je bilo štirinajst tarifnih oznak za proizvode (stroji za obdelavo lesa in podobni aparati, LED sijalke, fotonapetostni paneli, elektronske cigarete, interaktivne elektronske igrače, proizvodi, ki izhajajo iz skupne predhodne tarifne oznake 8543 70 90), seznam je bil ažuriran glede na spremembe v sami kombinirani nomenklaturi (v obdobju od leta 2012 do 2018 je prišlo do sprememb pri osemindevetdesetih tarifnih oznakah s seznama).Osnova za obračunavanje okoljske dajatve za polletni obračun okoljske dajatve za obračunsko obdobje januar – junij 2018 je seznam EE-opreme iz leta 2012. Obračune okoljske dajatve morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve predložiti do 20. julija 2018.
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve za polletni obračun okoljske dajatve za obračunsko obdobje julij – december 2018 je nov objavljen seznam EE-opreme, z veljavnostjo od 1. julija 2018. Obračune okoljske dajatve morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve predložiti do 20. januarja 2019.
|
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarja konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu in odločbi o pritožbi.
|
Na posodobljenem seznamu oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanja goriva je glede na prejšnji seznam ena sprememba, in sicer pod zaporedno številko 16 pri upravljavcu GORENJE KERAMIKA d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje, ki mu je Agencija Republike Slovenije za okolje dne 7. 6. 2018 izdala odločbo o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva št. 35483-39/2018-3. Upravičenost do oprostitve plačila okoljske dajatve za gorivo, ki se rabi v mali napravi SI-95 na lokaciji Gorenje 1b, 3327 Šmartno ob Paki je upravljavcu prenehala z dnem 1. 1. 2018 kot je določeno v izreku ugotovitvene odločbe.
|
Dostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
|
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka po 68. a členu ZDavP-2. Kot pravilno navede pritožbeni organ, so skladno z določbami ZDavP-2 zoper odmerno odločbo stranki zagotovljena pravna sredstva in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Iz istega razloga tožnik ugovorov, s katerimi uveljavlja nezakonitost odmerne odločbe tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
|
Po določbah OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Gre za načelo pacta sunt servanda, ki pove, da so stranke dolžne izvrševati svoje obveznosti, ki so jih sprejele, in kar v primeru prodajne pogodbe velja tako za kupca kot za prodajalca. V konkretnem primeru to načelo ni bilo upoštevano, saj kupec B.B. kupnine v pogodbenem roku in na način, dogovorjen s pogodbo ni plačal. Pač pa je bila nemudoma (že 8. 1. 2009) med prodajalcem (kot posojilodajalcem) in kupcem (kot posojilojemalcem) sklenjena posojilna pogodba za pretežni del dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da sta stranki že ob sklepanju pogodbe vedeli, da kupec ne bo plačal kupnine in da torej pogodba v bistvenem ne bo izpolnjena.
Na nezmožnost kupca, da plača dogovorjeno kupnino in s tem izpolni obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb, kaže tudi pogodba o prenosu delnic v zavarovanje, ki nosi zgolj podpisa obeh udeležencev v...
|
Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo, naročilnicami in računi. Naročilnice se namreč na sklenjeno pogodbo ne sklicujejo, prav tako se računi ne sklicujejo na naročilnice, ki jih je tožnik predložil skupaj s prejetimi računi. Količina opravljenih storitev ni navedena v nobenem od predloženih dokumentov (računih, naročilnicah ali v pogodbi). Ugotovitve količine opravljenih storitev pa po presoji sodišča tudi ne omogoča cena 8 EUR na uro, ki izhaja iz treh od petih naročilnic. Ta namreč omogoča le preračun zaračunanega zneska v število ur, torej izračun števila zaračunanih ur, ne pa preveritve obsega storitev, ki so bile dejansko opravljene. Tožnik namreč ni predložil pogodbeno dogovorjenega obračuna del po dejansko opravljenih količinah, kot podlage za potrditev in plačilo prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, ni...
|
Obveščamo vas, da je mesečno obdobje DDV – 1806 (junij 2018) odprto.
|
Zatrjevanega posojilnega razmerja ne izkazujejo predložene listine. Izvirnik posojilne pogodbe ni bil predložen ne v davčnem in tudi ne v sodnem postopku. S tem, ko na predloženi kopiji ni overitve (podpisa), ni izkazan niti dejanski čas njene sklenitve, oziroma ponareditev overitve celo kaže na to, da je bil dejanski čas njene sklenitve lahko različen od tistega, ki je naveden na predloženi kopiji pogodbe in ki ga zatrjuje tožnik v tožbi in pred tem že v davčnem postopku. Sicer pa gre tako pri pogodbi kot pri vseh ostalih predloženih listinah za listine, ki jih je mogoče sestaviti naknadno, njihovo vsebino pa prilagoditi ugotovitvam davčnih organov. Poleg tega se zneski vračil posojila, ki so razvidni iz predložene listine, ne ujemajo z načinom vračanja, dogovorjenim s pogodbo, zatrjevanje o pologih navedenih zneskov na tožnikov bančni račun pa ostaja, čeprav je breme dokazovanja na strani tožnika, na ravni povsem splošne in s tem neizkazane trditve.
|
Inšpektorji Finančne uprave RS so v tesnem sodelovanju s policisti in kriminalisti na območju Murske Sobote izvedli uspešno akcijo usmerjeno v odkrivanje in preprečevanje nedovoljenega prirejanja igre na srečo.
Celotno sporočilo za javnost
|