Tožnik je v postopku sodeloval ter je tako imel možnost navajati relevantne podatke in za svoje trditve predložiti konkretna dokazila. Zato tudi v upravnem sporu ne more biti uspešen s posplošenim zatrjevanjem, da so primerljive tržne cene za 25% nižje. Izpodbijano odmero davčnega organa se da preizkusiti in izhaja iz po oceni sodišča tudi iz primerljivih nepremičnin, čemur tožnik posebej niti ne ugovarja. Po 76. členu ZDavP-2 je drugačna davčna osnova in njeno dokazovanje na strani tožnika, zato je tožnik tisti, ki bi moral v tem primeru izkazati, da primerljiva tržna cena ni pravilna in za to predložiti konkretna dokazila (obrnjeno dokazno breme).
|
Glede na to, da v davčnem pravu v primeru, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju pravnih razmerij, ki ustrezajo nastalim gospodarskim (ekonomskim) značilnostim, je davčni organ prejemke zdravnikov (formalno organiziranih kot s.p., d.o.o. ali zavod), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov (po ekonomski vsebini, glede na ugotovljene dejanske okoliščine) pravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz zaposlitve, kot to določa 35. člen ZDoh-2. Dohodki zdravnikov, organiziranih kot s.p., ki so bili zaposleni v drugih javnih zdravstvenih zavodih oziroma so zdravniško službo opravljali kot d.o.o. ali zavod, so bili po svoji ekonomski vsebini pravilno pravno kvalificirani in ovrednoteni kot dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja, kot to določa 38. člen ZDoh-2.
V obravnavanem obdobju (leta 2011) je 65. člen ZZdrS predstavljal zakonsko podlago...
|
Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin oziroma ugotovitev, da le-te ne izkazujejo resničnega poslovnega dogodka je podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna. Ko nastane dvom v resničnost poslovnih dogodkov, ki jih zavezanec dokazuje s knjigovodskimi listinami, je torej na zavezancu, da dokaže, da so se poslovni dogodki, ki naj bi jih listine izkazovale, tudi dejansko zgodili. Na davčnem organu pa je odločitev o tem, ali se predlagani dokazi izvedejo in presoja izvedenih dokazov.
Na neverodostojnost listin med drugim kaže tudi tožnikovo nedosledno knjiženje teh računov, okoliščina, da za isti račun (isti datum in znesek) obstajajo dve zaporedni številki, da določenih računov tožnik sploh ni predložil davčnemu organu, da je bilo plačilo za določene račune izvedeno še pred njegovo izdajo, pri čemer pa tožnik ni prejel avansnega računa. Po mnenju davčnega organa gre za ponarejene listine in za fiktivne račune. Odhodki, ki so ob takšnih...
|
Namen sklenitve absolutno in relativno navidezne pogodbe za njeno presojo ni bistven, povezan pa je vsekakor s tem, da želi tretji osebi (davčnemu organu) prikriti resnična dejstva in ga spraviti v zmoto. Zato se ugotavljanje prave pogodbene volje na davčnem področju ne kaže kot sporno vprašanje med strankama pogodbe, marveč se presoja na podlagi objektivnih okoliščin, ki kot posredni dokazi oziroma indici kažejo na to, ali je določen pravni posel nastal ali ne. Šele na tej podlagi je mogoče sprejeti pravilen sklep o tem, da navidezni posel na davčnem področju ne povzroča pravnih posledic.
|
|
|
Sodišče ugotavlja, da je tožba tako nepopolna in nerazumljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče namreč nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
|
Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. 5. 2018 in imajo doplačilo dohodnine, želimo obvestiti, da se rok za plačilo izteče 1. 8. 2018. Sicer pa je omenjeni datum natisnjen na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine. Zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 2. 7. 2018, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.
Ob tem bi radi spomnili na pravico, da se odmerjeni davek lahko poravna v več obrokih. Najenostavnejši in najhitrejši način je plačilo na tri obroke. V primeru vložitve obrazca ni treba predložiti nobenih dokazil o dohodkih, prihrankih in premoženju zavezanca in njegovih družinskih članov. Roka za vložitev obrazca ni. Priporočamo pa, da ga zavezanec vloži čim hitreje. Najbolje je takoj, ko zavezanec prejme plačilni nalog, ki ga ne more plačati v enkratnem znesku.
Osnovne informacije v zvezi z obročnim plačilom so objavljene v spletni brošuri "Davki na 1, 2, 3". Podrobnejše informacije pa so objavljene na spletni povezavi Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Celje so dne 18. 7. 2018, pri opravljanju finančnega nadzora na območju mesta Celje pri pregledu avtodoma znamke Iveco bolgarskih registrskih oznak, ki ga je vozil bolgarski državljan, na različnih mestih v notranjosti vozila našli skupno 50.800 kosov cigaret znamke Marlboro brez tobačnih znamkic. Prikrajšane dajatve za cigarete znašajo 5.977,59 EUR.
Cigarete so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku.
|
Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega.
Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
|
|
Ker pa ima po določbi 7. odstavka 40. člena ZDDV tudi po presoji sodišča neuveljavljanja odbitka DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem je davčni zavezanec prejel račun in v katerem je torej pridobil pravico uveljavljanja odbitka DDV, za posledico, da davčni zavezanec pravico do uveljavljanja odbitka DDV izgubi, je tožnika zadela prekluzija, ob tem ko ni sporno, da tožnik (kot tudi sam navaja) odbitka vstopnega DDV ni uveljavljal v pravilnem davčnem obdobju.
|
1. junija 2017 smo po enem letu uvedbe davčnih blagajn javnosti predstavili celovito poročilo o učinkih uvedbe davčnih blagajn, vključno z metodologijo izračuna. Njihov učinek je v prvem letu znašal 81 mio €.
V drugem letu uvedbe davčnih blagajn smo ocenili doprinos davčnih blagajn pri zavezancih, ki so davčne blagajne uporabljali v letu 2017, hkrati pa so poslovali v letu 2015. Pri tem smo upoštevali revalorizacijo in odšteli nominalno rast končne potrošnje oz. rast bruto domačega proizvoda. Omenjeni zavezanci so v letu 2017 (glede na leto 2015) prostovoljno plačali 44,8 mio € več davka na dodano vrednost, 21,8 mio € več prispevkov za socialno varnost in dohodnine, 25,7 mio € več davka od dohodkov pravnih oseb in 0,026 mio € več davka od dohodka iz dejavnosti. Skupaj je bilo torej iz teh naslovov pobranih za 92,4 mio € več sredstev.
UPORABNIKI DAVČNIH BLAGAJN Davčne blagajne je v letu 2017 uporabljajo 53.488 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali 1.053.917.633 računov (2,9 milijona računov na dan). Informacijski sistem deluje brez težav, povprečno se izdan račun na strežniku Finančne uprave RS (v nadaljevanju: FURS) potrdi v 5 stotinkah sekunde.
Vsem zavezancem, ki pri poslovanju potrebujejo davčno blagajno, je na voljo brezplačna miniBlagajna FURS. V letu 2017 je miniBlagajno uporabljalo 16.573 zavezancev, ki so preko nje izdali 2.205.864 računov.
SPODBUJANJE POTROŠNIKOV ZA JEMANJE IN PREVERJANJE RAČUNOV Tudi v letu 2017 je potekala preventivna ozaveščevalna akcija, katere namen je spodbujanje potrošnikov, da račun zahtevajo, vzamejo, ga preverijo in pošljejo na Finančno upravo RS. Na ta način pripomorejo k dvigu davčne kulture in zmanjševanju sive ekonomije. V ta namen je nadaljevala s prirejanjem nekoliko spremenjene nagradne igre »Vklopi razum, zahtevaj račun!«. Z njo je Finančna uprava RS želela krepiti vsakodnevno motivacijo za zahtevanje, jemanje in preverjanje računov ter spodbuditi elektronsko poslovanje preko eDavkov. Preverjanje računov s strani...
|
Zavezanci, ki so prejeli informativne izračune dohodnine za leto 2017 v drugi tranši (v začetku junija 2018) in imajo vračilo dohodnine, jim bo znesek nakazan na njihov TRR do 30. 7. 2018. Kot smo obljubili pozimi, bodo tisti zavezanci, ki so uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane elektronsko preko sistema eDavki, prejeli vračilo dohodnine na svoj TRR 4 delovne dni prej kot sicer. To pomeni, da bo 35.040 zavezancev prejelo vračilo dohodnine v skupni višini 32.058.247,54 EUR (povprečno vsak 915 EUR) 24. 7. 2018, vsi ostali pa kasneje, najpozneje do 30. 7. 2018.
Vračilo bo izvedeno pod pogojem, da zavezanec ni vložil ugovora zoper informativni izračun dohodnine (v tem primeru informativni izračun dohodnine ne velja kot odločba in posledično ni izvršilnega naslova za vračilo) in pa da se mu vračilo ni pobotalo z morebitnim dolgom.
|
Tožeča stranka je v napovedi za odmero dohodnine uveljavljala znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo, olajšave za čezmejne delavne migrante in olajšave za vzdrževane družinske člane. Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov in olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ tožeči stranki odmeril dohodnino brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo, olajšave za čezmejne delovne migrante in olajšave za vzdrževane družinske člane, nepravilna in nezakonita.
|
V skladu z določbo 62. člena ZDavP-2 se napoved po izteku predpisanega roka lahko vloži le hkrati s predlogom organu za naknadno predložitev davčne napovedi, v katerem je treba obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za te navedbe. V primeru opravičljivih razlogov se takšna napoved šteje za pravočasno vloženo davčno napoved. Iz podatkov predloženega upravnega spisa ne izhaja, da bi organ prve stopnje izpeljal postopek predpisan v 62. členu ZDavP-2. Zato gre po presoji sodišča pri napovedi tožeče stranke za napoved na podlagi samoprijave glede na to, da se v skladu s prvim odstavkom citiranega 63. člena ZDavP-2 takšna napoved vloži v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi zavezanec navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
|
Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je v obravnavani zadevi tožeča stranka napoved za odmero dohodnine za leto 2013 vložila kot napoved v obliki samoprijave po 63. členu ZDavP-2 in v njej uveljavljala znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo ter olajšavo za čezmejne delovne migrante. Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in davčnih olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine za leto 2013 ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ odmeril tožeči stranki dohodnino za leto 2013 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoza na delo ter olajšave za čezmejne delovne migrante, nepravilna in nezakonita.
|
Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in olajšave za čezmejne delovne migrante, tožena stranka v postopku odmere dohodnine ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ tožeči stranki odmeril dohodnino za leto 2013 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo ter olajšave za čezmejne delovne migrante, nepravilna in nezakonita.
|
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik napoved za odmero dohodnine za leto 2013 vložil kot samoprijavo po 63. členu ZDavP-2 in v njej uveljavljal znižanje davčne osnove za stroške prehrane in prevoza na delo ter olajšavo za vzdrževana družinska člana, česar pa tožena stranka, glede na njeno stališče, da gre pri rokih za uveljavljanje davčnih ugodnosti za materialne roke, ter da ima zamuda teh rokov za posledico izgubo davčnih ugodnosti, ni niti ugotavljala niti priznala. Ker je takšna razlaga instituta samoprijave napačna, je torej davčni organ v zadevi napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
|
V zvezi s posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je Ustavno sodišče RS presodilo, da zakonodajalec ni izkazal razumnega razloga, ki bi utemeljeval različno urejanje enakih položajev, v konkretnem primeru za priviligiranje davčnega položaja čezmejnih delovnih migrantov. Zakonodajalcu je naložilo odpravo ugotovljene protiustavnosti, ob tem pa izrecno določilo, da se do njene odprave (torej do sprejetje ustreznega zakona) v postopkih odmere dohodnine neustavna določba še naprej uporablja. Glede na navedeni način izvršitve, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče RS, to pomeni, da se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet.
|
Olajšavo za čezmejne delovne migrante je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
|