KAJ VIDIJO (oz. bi lahko videli) V OGLEDALU »PREDLAGATELJI SPREMEMB PRAVNIH PRAVIL«, KO PREDLAGAJO IN SPREJEMAJO ZAKONODAJO – KI KRŠI ČLOVEKOVE PRAVICE SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV IN SLOVENSKIH PODJETIJ, NA PODROČJU JAVNIH DAJATEV?

ali

POBUDA ZA SPREJEM PAKETA "SVOBODA IN DAVKI" (za poslance Državnega zbora)

ali

Kako do uravnoteženja davčnih obveznosti in pravic pri nas, s ciljem VIŠATI UGLED OSEB Z JAVNIMI POOBLASTILI (sodstvo, davčna administracija, policija itd.), kar predstavlja ključni element pri krepitvi poštene davčne države (znižanje sive ekonomije, hitri in pošteni upravni in sodni postopki...), kjer je zagotovljeno, da ne prihaja do pretirane uporabe sile pri pobiranju dajatvev in kjer je zagotovljeno ustavno-pravno pravilno izvajanje davčne zakonodaje.

 

 

Ustavno sodišče RS je v zvezi s sistemom ravnovesij zapisalo naslednje:

»Zato je v zgodovinsko poslanstvo slovenske Ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema, medtem ko ostaja njen najpomembnejši neposredni cilj varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakogar danes in tukaj. Državno ureditev določa Ustava tako, da je država dolžna varovati in zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter s tem, da država lahko sama posega vanje le na ustavno dovoljen način ter v skladu z zakonom.«

Ustava Republike Slovenije predvideva, da sleherna oblast varuje (oz. bi morala) t.i. človekove pravice kar dejansko pomeni (če se pravice dejansko varujejo), da se preprečuje vzpostavitev t.i. totalitarne države, ki smo jo, državljani Slovenije, že živeli (in doživeli) od leta 1945 -1991).

Povedano drugače, morata, predvsem IZVRŠILNA in ZAKONODAJNA VEJA OBLASTI (žal Državni zbor nima ustreznih mehanizmov strokovne oz. ustavno-pravne presoje predlogov sprememb davčne zakonodaje, ki jih sprejema), pri sprejemanju in izvajanju slehernega t.i. javno-pravnega področja, varovati splošne človekove pravice, sicer lahko govorimo o ravnanjih, ki niso skladna z duhom Ustave in niso skladna niti s pravili in načeli, kot jih določa USTAVA RS. Osebne pravice plačnikov davkov (pravice, povezane s konkretnimi postopki) pa je potrebno zavarovati z uvedbo novih mehanizmov, ki bodo zagotovili dejansko udejanjanje pravic plačnikov davkov, kot to predvideva naša Ustava RS.

Povedano še drugače, če nekritično in brez ANALIZ sprejemamo pravna pravila, ki jih predlagata, primeroma FURS (in ki nesorazmerno ožijo človekove pravice), delujemo neustavno oz. delujemo v smeri totalitarnega sistema. "Zdravilo" za bolezen, ki jo lahko poimenujemo siva ekonomija pa je - transparenca, tudi na področju sprejemanja in izvajanja davčne zakonodaje.

 

1. Kdaj govorimo o totalitatni državi?

 

Glavne značilnosti totalitarizma (WIKIPEDIJA):

1. gre za uradno diktaturo, ki pokriva vsa področja človeškega življenja;
2. enopartijski sistem, ki ga vodi diktator;
3. sistem policijske kontrole;
4. nadzor nad vsemi sredstvi propagande;
5. koncentracija vojaških sil;
6. centralno vodenje in nadzor nad gospodarstvom.

Če uporabimo definicijo iz WIKIPEDIJE in če (ter ko) analiziramo pravna pravila iz posameznih ključnih področij bivanja (zdravstvo, šolstvo, policija, vojska, davki), lahko zaključimo, da Slovenija, pod trenutno Vlado, »nima pomembnih značilnosti t.i. totalitarna država«.

Ko in če izvedemo podrobno analizo določenih področji (npr. materialna in postopkovna davčna pravila) pa ugotovimo, da (tudi danes) kreiramo elemente t.i. totalitarne davčne države (predvsem kršitve pravice do zasebnosti), ki je nismo poznali niti v časih, pred letom 1991.

Ko in če slovensko družbo primerjamo z obdobjem nacizma, fašizma, komunizma, zagotovo lahko zaključimo, da živimo (danes) v bolj demokratični državi (kot je to veljalo do 1991), saj je jasno, da slovenska USTAVA v jedru varuje t.i. človekove pravice in da tudi predpisi in ravnanja državnih podsistemov delujejo ustreznejše.

Povedano drugače, slovenska Ustava, v svojem temelju varuje državljane pred t.i. totalitarno državo, kar zagotavlja miren spanec, pod pogojem ,da državni podsistemi (predvsem Državni zbor, ki sprejema pravna pravila) delujejo v okviru Ustave.

 

2.. Ali, glede na prakso (tudi glede predlogov sprememb davčnih predpisov, ki jih Državni zbor nekritično sprejema..), dejansko delujemo v okviru duha Ustave?

 

Človekove pravice so bile v času prejšnjih vlad (pre) večkrat kršene. V preteklem obdobju obdobjih je Ustavno sodišče ugotovilo največ kršitve na področju svobode zborovanja in govora.

Na področju t.i. podjetništva, je Ustavno sodišče v zadnjem obdobju ugotovilo več kršitev na področju zasebnosti (sledenje blaga), prav tako pa je Ustavno sodišče že odločilo, da davčni postopek ni skladen z Ustavo zaradi t.i. dvojne obdavčitve s strani FURS (74. člen ZDavP-2).

Ustavno sodišče pa še ni odločalo o kršitvah pravice do premoženja v delu t.i. KORONA zakonodaje, kjer je država onemogočala t.i. svobodno gospodarsko pobudo, hkrati pa ni povrnila škode v celoti, kot je to veljalo, primeroma v Avstriji. Ali se še spomnimo prepovedi opravljanja dejavnosti, hkrati pa država ni povrnila škode zaradi zapiranja obratov naših podjetij? V Avstriji je gostinec dobil povrnjeno celotno škodo, pri nas pa v določenih primerih niti 5%!

Prejšnja Vlada je, brez dvoma (lastno mnenje), kršila (v delu povračil škode v času t.i. KORONA UKREPOV) pravico do svobodne gospodarske pobude in premoženja, saj je prepovedala dejavnost, hkrati pa ni nadomestila ustrezno izgube, ki so nastale v podjetjih.

Če se skoncentriramo zgolj na pravice, ki sta za malo in srednje podjetništvo ključne (pravica do dela, pravica do svobodne gospodarske pobude, pravica do premoženja in pravica do zasebnosti), lahko ugotovimo, da smo v zadnjih 30-tih letih »doživeli« izredno veliko degradacij navedenih pravic (in o katerih Ustavno sodišče še ni presojalo), kajti:

1. Obdavčujemo (še vedno) status in ne dohodkov (popolnoma nesprejemljivo je, da so ENAKI dohodki različno obravnavani, zgolj na podlagi STATUSA osebe – primer NORMIRANCI, dohodki iz kmetijske dejavnosti itd., različno obdavčevanje dohodka SP-jev glede na DOO-je itd.),
2. ukinjamo solidarnost in enakost pred zakonom s t.i. cedularno obdavčitijo – tudi za osebe, ki dosegajo nesorazmerno visoke dohodke (nižja obdavčitev z enako stopnjo bi moral  veljati zgolj za t.i. osebe z nižjimi dohodki, osebe z višjimi dohodki pa bi morali biti obdavčeni po progresiji – glej skandinavski model obdavčenja, kjer progresija velja za večino dohodkov).
3. nismo vzpostavili mehanizmov za hitro in pošteno davčno obravnavo v primeru davčnih sporov (nismo posodobili prve in druge stopnje, na Vrhovno sodišče pa ni dostopnosti za vse primere….)
4. nismo vzpostavili mehanizmov za ustavno-pravno pravilno pripravo in sprejem davčnih predpisov (predlogi nimajo določenih CILJEV, analize posledic so pomanjkljive ali jih celo ni, predvsem pa nimamo vzpostavljenih evalvacij posameznih sprejetih ukrepov)
5. nismo popravili krivic, saj je znano, da je naša mati(država) neustavno pobrala za več kot 100 mio EUR iz naslova neustavnih davčnih nadzorov lastnih deležev in prirasta premoženja.
6. Ne izvajamo politik, ki bi zniževali sivo ekonomijo ustrezno, saj se siva ekonomija ne znižuje in znaša že več kot 5,5 mrd EU T letno nepobranih dajatev. Siva ekonomija je kvantitativni pokazatelj neenakosti pred zakonom, kar pomeni, da s tem, ko ne naslavljamo ustrezno boja zoper sivo ekonomijo, dejansko krepimo elemente neenakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
7. Sistematično in sistemsko kršimo pravico do zasebnosti, saj FURS prejema vse naše bančne podatke na zalogo, prav tako pa nismo obveščeni o t.i. postopkih preiskave, ki se izvajajo, brez vedenja in sodelovanja stranke v upravnih (ne kazenskih!) postopkih. itd.
8. Trenutna Vlada želi, na podlagi predlogov FURS, dodatno pridobiti vse podatke o izdanih in prejetih računih slovenskih podjetij[1] (240.000) in to brez izvedene analize in brez jasno določenih ciljev in brez garancij, da zasebni podatki ne bodo izkoriščeni za druge – ne davčne namene,
9. Itd.

Analiza sprejetih pravil na davčnem področju in analiza aktivnosti FURS, pokaže, da Slovenija (kot celota) ni totalitarna država, da pa na področju t.i. »pravil in izvajanja pravil davčnega sistema«, brez dvoma, zasledimo močne elemente totalitarnosti. Povedano drugače, človekove pravice kršimo z naslednjimi ravnanji:

1. Pravica do premoženja, s tem, ko:
   1.  odmerjamo dajatve v davčnih nadzorih (kjer pritožba ne zadrži izvršitve), do pravice pa ne pridemo prej kot v 10-tih letih (pripust na Vrhovno sodišče celo ni dopusten v vseh primerih).
   2. Izvajamo davčne postopke, brez sodelovanja strank v postopku in brez vedenja, da je stranka v postopkih nadzora (preiskava).
2. Pravica do svobodne gospodarske pobude in pravica do dela, s tem, ko:
   1. Dopuščamo nezakonito zapiranje poslovnih računov (nekaj 1000 posameznikov in podjetij nima zagotovljene možnosti delati in zakonito služiti) s strani slovenskih bank, na drugi strani pa ni dovoljeno, primeroma, izplačevanje plač v gotovini, poslovanje v gotovini v sektorju B2B in plačevanju dajatev v gotovini.
3. Pravice do zasebnosti, s tem, ko:
   1. FURS zbira bančne podatke na zalogo, kar je Sodišče EU že presodilo, da gre za kršitev Listine EU o temeljnih pravicah (zasebnost).
   2. Bo FURS, na podlagi novele Zakona o davku na dodano vrednost (brez določenih CILJEV in brez analize učinkov) prejemal vse prejete in izdane račune za 80.000 podjetij in
   3. Bo FURS, na podlagi predloga sprememb zakonodaje na področju t.i. E-računov ((brez določenih CILJEV in brez analize učinkov), po katerem bo FURS prejemal vse račune (za 240.000 podjetij), tudi podatek o vrsti in količini storitve. NOBENA DRŽAVA V EU nima uvedenih rešitev, kot izhaja iz predlogov oz. že sprejetih zakonov, na področju pošiljanja podatkov na FURS, na zalogo! Zbiranje podatkov na zalogo (in brez analize ciljev ter posledic) pa predstavlja grobo kršitev pravice do zasebnosti, kar je Sodišče EU, na primeru bančnih podatkov, že ugotovilo! DOKAZ: https://wts.com/no-index/wts-global/2024/gsl/indirect-tax/indirect-tax-e-invoicing-e reporting-overview.pdf.
4. Pravice do zaupnosti med odvetnikom in davčnim svetovalcem ter stranko, s tem, ko Bo FURS prejemal vse podatke, kot izhaja iz točk 3.b. in 3.c iz prejšnje točke, kar v temelju onemogoča varovanje t.i. privilegija zaupnosti.
5. Itd.

 

3..  VARUH ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV – katere pravice bi moral varovati »neodvisni organ«?

 

Varovanje človekovih pravic v postopkih obdavčenja, predvsem varuje Ustava RS in Listina EU o temeljnih pravicah. 41. in 51. člen (Več o kršitvah Ustave v postopkih obdavčenja pri nas) LEUTP jasno določa tudi zavezo upravnih organov, da delujejo v okviru načela »dobre države«. Pravica do dobrega upravljanja (41. člen) določa naslednje:

1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.

2. Ta pravica vključuje predvsem:

(a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo

prizadene;

(b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;

(c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.

3. Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.

Preko 120 držav je, s ciljem varovanja človekovih pravic, sprejelo t.i. KODEKSE ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, ki skupaj z inštitutom VARUHA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, zagotavlja ustavno-pravno pravilno delovanje davčnega sistema. Povedano drugače, KODEKS in VARUH varujeta oz. udenjanjata pravice, kot jih določa LEUTP in ustave sodobnih demokracij.

V Sloveniji nimamo uvedenega t.i. mehkega prava na področju davčnih pravic (kodeks), nismo vzpostavili strokovnega nadzora nad izvajanjem davčne zakonodaje in nimamo sprejetega t.i. RISK MANAGEMENTA na nivoju FURS (transparentno naslavljanje vseh tveganj pri pobiranju dajatev in strokovni zunanji nadzor nad delom FURS, npr. v obliki Letnega poročanja v Državnem zboru), kar bi zagotovilo zniževanje tveganj dobrega davčnega upravljanja. Prav tako nismo (še) sprejeli pravil, ki bi zagotovila ustavno-pravno pravilne predloge davčnih sprememb, zato so »naša davčna pravila«, blago rečeno, izredno vprašljiva. Kar ugotavljata Vrhovo in Ustavno sodišče.

 

4.. KATERE PRAVICE MORAMO VAROVATI, kot to določa naša USTAVA?

 

Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (www.zdss.si ) je že v letu 2019 predlagala sprejem KODEKSA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV[3], po vzoru Kanade, kjer obstaja izredno bogata praksa varovanja davčnih pravic (preko 70 let). V Kanadi so ugotovili celo, da davčna pravila, ki se jih ne more izvajati (npr. zaradi objektivnih okoliščin) niso ustavno-pravno dopustna. Primeroma, če pravna pravila zahtevajo od starejših podjetnikov, da morajo poslovati v t.i. E-okolju in če starejši podjetniki tega ne zmorejo (nimajo znanja ipd.), potem pravila ne smejo veljati za navedeno skupino podjetnikov. Povedano drugače, ima Kanada določen poseben sklop za t.i. male plačnike davkov, kjer gre za velike poenostavitve (glej M 17-21).

V Sloveniji še nismo zaznali, da bi morali sprejemati pravna pravila za mala podjetja drugače, kot to velja za velike multinacionalke. Pri nas velja ISTA zakonodaja za velika in za mala podjetja (kar dokazuje kršitve pravic malih podjetij, saj je jasno, da mala podjetja nimajo možnosti dejansko izvajati kompleksne zakonodaje).

Če in ko bomo sprejeli KODEKS PPD, bomo morali sprejeti tudi določena pravila, ki bodo zahtevala drugačna ravnanja FURS, saj trenutno nimamo mehanizmov za »odločanje v razumnem roku« in nimamo mehanizmov za posredovanje davčnih informacij v »razumnem roku«. Na drugi strani pa z velikimi globami kaznujemo zavezance, ki morajo izpolnjevati obveznosti, četudi gre za izredno kompleksna davčna vprašanja. Zato sta pravica do »konsistentne davčne razlage« in »pravica do informiranja« ključni pravici, ki v Sloveniji nista ustrezno udejanjeni.

Če in ko bomo sprejeli KODEKS PPD, bomo zagotovo varovali tudi pravico do premoženja (glej AA01-A1- temeljna pravica), saj je jasno, da predstavljajo dajatve sorazmerni poseg države v premoženje posameznika in podjetij. Povedano drugače, če in ko »država pobere neustavno javne dajatve«, je jasno, da moramo sprejeti pravno pravilo, ki bo jasno določalo, da mora država povrniti vse nezakonite zneska odmerjenih davkov ko in če Ustavno ali Vrhovno sodišče ugotovi neskladnost – tudi v primerih, ko in če se stranka ni pritožila na konkretno odločbo. Trenutno velja ureditev, po kateri dobijo vrnjene zneske (npr. lastni deleži, prirast premoženja) zgolj podjetja, ki so vložila pravna sredstva, četudi US ali VS odloči, da so bila ravnanja FURS – nezakonita v vseh podobnih primerih. Če in ko bi sprejeli KODEKS PPD, bi bilo smiselno (če želimo udejanjiti 1. pravico PPPD) sprejeti tudi t.i. odškodninsko klavzulo, po kateri bi morala država, ko in če sodišče ugotovi neskladnost, vrniti vse dajatve, ki so bile pobrane na podlagi neustavnih postopkov.

Spodaj prikazujem pravice, ki jih mora varovati sleherna oblast pri nas.

SEZNAM PRAVIC, kot jih sistematizirajo v Kanadi[4]:

AA 01 - A 1. Pravica do UDEJANJANJA PRAVIC in plačati ne več davkov, kot to določa zakon - 1 TAXPAYER RIGHTS

B 2 . Pravica poslovati z davčno administracijo v vseh jezikih iz Ustave RS - 2 TAXPAYER RIGHTS (0)

C 3. Pravica do ZASEBNOSTI in ZAUPNOSTI- 3 TAXPAYER RIGHTS

D 4. Pravica do formalnega pregleda in naknadne pritožbe- D.4 TAXPAYER RIGHTS - ADMINISTRATIVE RIGHTS

D 5. Pravica imate, da vas davčni organ obravnava profesionalno, vljudno in pošteno - 5 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D 6. Pravica do točne, celovite, jasne in pravočasne informacije - 6. TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D 7. Pravica do ODLOGA PLAČILA, do odločitve nepristranskega organa - 7 TAXPAYER RIGHTS (deferment of payment...) - ADM RIGHTS

D 8.Pravica do KONSISTENTNE UPORABE DAVČNIH ZAKONOV - 8 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D 09 - 9. Pravica do pripomb/odgovora zaradi STORITEV davčnega organa - 9 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D 10. Stroški davčnega postopka - 10 TAXPAYER RIGHTS (Cost of the procedures) - ADM. RIGHTS

E 11. Pravico imate, da pričakujete, da bomo odgovorni - 11 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D12. Pravica pomoči oz. odlog plačila kazni v izrednih okoliščinah - 12 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

D 13. Letno poročilo o STANDARDIH pri storitvah organa in POROČILO - 13 TAXPAYER RIGHTS - ADM RIGHTS

F 14. Imate pravico pričakovati, da vas bomo pravoč. opozorili na sporne davčne sheme - You have the right to be warned about suspicious tax schemes T.RIGHTS-Ad.R.

F 15. Pravica imate, da vas zastopa oseba po vaši izbiri - 15 TAXPAYER RIGHTS - INFORMIRANJE

E 16. Pravica, da ne boste deležni povračilnih ukrepov, če vložite pritožbo ali pripombe (0) Accountability - The right not to be retaliated against if you file a complaint

M 17-21 Pravice, ki bi morale veljati za t.i. MALE PLAČNIKE DAVKOV - the right to equality for small taxpayers

 

5.. SKLEP IN PREDLOG

 

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev, zato, kot državljan Republike Slovenije, ki že 30 let deluje na področju davčnega prava (pet let zaposlen na FURS in preko 20 let delujem kot davčni svetovalec), predlagam, da Državni zbor sprejme:

1.  Zakon o Varuhu ta pravice plačnikov davkov (ki bo postopno uredil - strokovni in etični standardi oz. PPD, s katerimi bomo zagotovili dejansko udejanjanje pravic plačnikov davkov, primarno za 240.000 mikro, malih in srednjih podjetij - cca 80.000 druzinskih malih in srednjih podjetij pri nas financira preko 80% vseh plačanih javnih dajatev v Sloveniji) in
2. Zakon o davčnem svetovanju, po vzoru Avstrije ali Nemčije (gre za 30.000 računovodij in davčnih svetovalcev, ki trenutno delujejo brez etičnih in strokovnih okvirjev, kar onemogoča dejansko udejanjanje pravice plačnika davkov - do davčne informacije), kar bi

zagotovilo dejansko udejanjanje pravic plačnikov davkov, kot izhaja iz KODEKSOV ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV, s poudarkom na pravici do informiranja, ki se udejanji preko delo strokovnih in etičnih davčnih posrednikov ter kvalitetnejšem delu FURS. Uvesti je potrebno mehanizem za izločitev neetičnih davčnih posrednikov. Predvsem pa bi navedena zakona zagotovila, da bi R Slovenija ustrezno naslovila tudi sivo ekonomijo, ki jo prof. Schneider, za Slovenijo,  ocenjuje v višini preko 5,5 mrd EUR neplačanih javnih dajatev letno! Brez naslavljanja vzrokov za sivo dekonomijo (na prvem mestu vzrokov je namreč nezaupanje v delo državnih organov, kar pa je mogoče nasloviti zgolj s povečano transparenco), sive ekonomije ni mogoče znižati!

Osnovne teze (tudi načela in pravila) za zakon o varuhu in zakon o davčnem svetovanju Vam lahko posredujem takoj, ko in če pobudo, Državni zbor, sprejme.

Ta pobuda ne predstavlja t.i. lobističnega stika iz razlogov, ker ima pobuda namen izboljševati  človekove pravice na področju obdavčenja.

S spoštovanjem.

 

PODPIS: mag. FRANC DERGANC, 2.12.2024