Kateri člen USTAVE RS bi "zagotovo" kršila FURS (pravilneje izvršilna veja oblasti), v kolikor bi vsem osebam, ki dosegajo nenapovedano dohodke preko portala OnlyFans ali ki prejemajo nenapovedane dohodke iz najemnin, odvzela »vso premoženjsko korist«?

Ali

Zakaj potrebujemo Zakon o Varuhu za pravice plačnikov davkov in Zakon o davčnem svetovanju (Paket Svoboda) – 1. del

 

1.Dnevnik, 10.12.2024:

»Kar bi moralo vlado in še posebej finančnega ministra najbolj skrbeti, pa je obseg davčnih utaj, ki jih omogoča neurejeno stanje. Teh naj bi bilo po nekaterih analizah za 30 do 40 milijonov evrov. V tem smislu bi bila lahko platforma tudi nekakšen pripomoček Fursa, kjer so idejo že pozdravili.«

2.Izjava direktorja FURS na TV zaslonih, dne 9.12.2024 (komentar v zvezi z domnevno neprijavljenimi dohodki slovenskih davčnih rezidentov v povezavi z aplikacijo Only Fans v višini 10 mio neprijavljenih dohodkov)

»Po Zakonu o delu na črno lahko davčnim zavezancem FURS pobere VSE dohodke, ki sodijo v t.i. dohodke iz naslova dela na črno«.

3.Kako FURS (obrazložitev zakona o delu na črno) razloži »odvzem protipravne premoženjske koristi«, glej pojasnilo »Delo na črno in omogočanje dela na črno«:

Odvzem premoženjske koristi

V primeru ugotovitve prekrška dela na črno ZPDZC-1 poleg globe predpisuje tudi obvezen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s tem prekrškom. Premoženjska korist je obogatitev, ki jo je zavezanec pridobil zase ali za nekoga drugega z izvršitvijo prekrška. 

 

Premoženjska korist, pridobljena s prekrškom se lahko odvzame v naravi (primarni odvzem), kadar storilec še vedno razpolaga s predmeti ali premoženjem, ki predstavljajo obogatitev pridobljeno s prekrškom. Lahko pa se odvzame na način, da se storilcu naloži plačilo denarnega zneska, ki ustreza pridobljeni premoženjski korist v času storitve prekrška (sekundarni odvzem).  

• 1.. Uvod

 

Zgoraj opisani članki oz. informacije iz medijev z dne 9.12.2024 dokazujejo, da v Sloveniji (ŠE) nismo vzpostavili poštenega davčnega sistema (težava zakonodaje, predvsem pa tudi izvajanje zakonodaje), ki bi zagotovil enakost pred zakonom z vidika plačevanja javnih dajatev oziroma ki bi zagotovila t.i. pošten davčni sistem[1].

Iz sporočil »FURS«, v zvezi z nadzorom t.i. dohodkov iz najemnin in tudi dohodkov iz naslova »E platform«, je namreč mogoče ugotoviti naslednje:

1. V preteklosti smo sprejemali zakonodajo, ki ne zagotavlja ustavno-pravno pravilnega pobiranja javnih dajatev zaradi kolizije pravnih predpisov, kar je posledica (očitno) velike količine »neznanja iz področja davčnega prava«.

Popolnoma jasno namreč je, da je pobiranje »100% premoženjske koristi« po določilih Zakona o delu na črno,  nezakonito v vseh primerih, kjer gre za t.i. dohodke, ki NISO posledica kaznivih ravnanj, določenih v Kazenskem zakoniku.  Če namreč 68.a člen  ZDavP-2 jasno določa (in kar je že presojalo Ustavno sodišče), da ima država dolžnost pobrati davek tudi od neprijavljenih dohodkov, potem je jasno, da mora FURS navedene dohodke ustrezno obdavčiti in o »odvzemu premoženjske koristi«, sploh ne bi smelo biti govora!

Jasno je (če ustavno pravno pravilno razložimo davčno zakoonodajo), da bi moral organ, ki ugotovi »neprijavljene dohodke«, ravnati po določilih 68. in 68.a člena ZDavP-2. In o t.i. odvzemih »premoženjske koristi«, ki ne izhaja iz kaznivih ravnanj, sploh ne bi smeli »razpravljati« (v ustavni demokraciji).

Postavlja se tudi več vprašanj. Kdaj in v katerih primerih lahko FURS odvzame »celotno premoženjsko korist«, če pa specialni predpis jasno določa, da mora organ v navedenih primerih izvesti POSTOPEK CENITVE, ki predpostavlja odmero po davčnih stopnjah glede na vrsto dohodka !!!!

2. FURS je na področju postopkov v zvezi z obdavčitvijo najemnin (nerealne prijave) izjavil trditev (dodatno in ponovno, kot velja za neprijavljene dohodke iz naslova E-platform), ki enostavno ne drži.

FURS namreč trdi, da je potrebna sprememba zakonodaje, ki bi davčni administraciji omogočala določitev pavšalne davčne osnove v primeru »nerealno nizkih cen« prijavljenih dohodkov iz naslova najemnin.

Zgoraj navedena trditev dokazuje (žal) visoko stopnjo »neznanja davčnega prava« s strani osebe, ki praktično brez nadzora, pobira odmerjene dajatve za preko 240.000 podjetij in za preko 1 mio fizičnih oseb pri nas.

V Sloveniji imamo namreč pravno pravilo (inštitut cenitve smo »prepisali« iz Avstrije), ki terja od države pobrati ustrezni davek tudi od neprijavljenih dohodkov iz naslova najemnin (cenitev). Po navedenem pravnem pravilu MORA Furs (gre za dolžnost, ne pravico), ko so izpolnjeni pogoji, uvesti postopek cenitev takoj in vedno, ko gre za »utemeljen sum« nepravilno prijavljenih davčnih osnov (za vse javne dajatve – tudi dohodke iz najemnin ali dohodkov iz E-platform!).

3. FURS (oz. vsi ministri za finance od leta 1991 dalje) nikoli ni izvedel evalvacije posameznih ukrepov (npr. posledice Zakona o delu na črno bi se morale transparentno poročati v letnih poročilih, vsaj FURS), posledično pa ministri za finance ne morejo predlagati ustreznih popravkov zakonodaje v smeri ustavno pravno pravilnega in poštenega davčnega sistema, saj niti niso seznanjeni z vsemi težavami pri izvajanju zakonodaje. Davčno pravne stroke – pa ne želimo ustvariti!

Če, primeroma, FURS predlaga spremembo zakonodaje (ki celo krši pravila iz Ustave, glej primer sledenje ali zbiranje podatkov na zalogo….) in jo minister za finance nekritično predlaga Državnemu zboru v sprejem, lahko govorimo o tipičnem slovenskem načinu sprejemanja davčnih predpisov, ki nepoštenost davčnega sistema – še dodatno poglablja.

4. Ministri za finance v R Sloveniji niso uvedli nadzornih mehanizmov nad uspešnostjo izvajanje davčne zakonodaje s strani FURS, nimamo uvedenih avtomatičnih mehanizmov za kvalitetno sprejemanje davčne zakonodaje in nimamo uvedenega NOBENEGA inštrumenta, ki bi preprečil t.i. pretirano silo s strani FURS do šibkejših strank v postopku (VARUH).

 

• 2.. Katere pravice so kršene slovenskim davčnim plačnikom, ko in če analiziramo dejansko stanje stvari na področju »neprijavljenih dohodkov preko E-platform« in če bi FURS pobral celotno »protipravno premoženjsko korist«?

 

Kot izhaja iz določb Zakona o delu na črno, naj bi »država« želela stanje (s pomočjo zakona), v katerem bi vsi državljani (oz. podjetja) prijavljali vse dosežene dohodke, ki so obdavčeni v Sloveniji.

Zakon določa naslednje:

3. člen (delo na črno)

Prepovedano je delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

-        pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;

-        samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;

-        pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;

-        tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;

-        pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;

-        posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

Zakon o davčnem postopku določa naslednje:

68. člen (odmera davka v posebnih primerih)

(1) Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, če:

-       zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;

-       fizična oseba ne napove dohodkov;

………….

-       ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge;

-       zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti;

-       delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve.

…………….

68.a člen (odmera davka od nenapovedanih dohodkov)

(1) Poleg primerov iz 68. člena tega zakona lahko davčni organ ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo tudi, če davčni organ ugotovi, da:

-       davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal,

-       je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe.

…………………..

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih členov v dveh zakonih, ki sta v koliziji (zgolj navidezno – če zakone beremo nestrokovno), izhaja, da mora FURS po enem zakonu, ko ugotovi določeno dejansko stanje (npr. dohodki niso prijavljeni od osebe A, ki nima registriranega nobenega podjetja), odvzeti CEOTNO PREMOŽENJSKO KORIST, po drugem zakonu pa mora FURS (za isto dejansko stanje) odmeriti davek po stopnji 25% (najemnine) ali pa mora ugotoviti dohodke iz dejavnosti (stopnja od 16-50%). Če dejansko stanje pokaže, da gre »samo za enkratne poslovne dogodke«, bi moral organ prekvalificirati dohodke v »podjemne dohodke«?

Kolizija nastopi, če pri uporabi materialnega prava, uporabimo zgolj besedno razlago oz. če davčne predpise ne razložimo ustavno-pravno pravilno. Delo na črno (zakon) zahteva primeroma odvzem celotne koristi (v okviru določb za prekršek), davčni postopek pa zahteva oceno pravilne davčne osnove – tudi za neprijavljene dohodke. Če bi pravilno razložili zakonodajo, bi seveda ugotovili, da sploh ne gre za kolizijo pravnih pravil, temveč gre (ko in če storimo pri uporabi pravo tako veliko nepravilnost) za t.i. pravno telebanstvo.

 

 

Kako je potrebno razložiti določba zakona, ki ureja delo na črno ?

Zakon o delu na črno ima več (potencialnih) neskladnosti z Ustavo RS. Naj navedem zgolj eno, ki najbolj bode v oči. Z zakonom o delu na črno namreč »preganjamo« nekaj, kar ZGD-1 celo eksplicitno dovoljuje. Poslovanje tudi v delu, kjer nimamo »registrirane dejavnosti«!

Če podjetje nima »registrirane« dejavnosti« in doseže določene dohodke (npr. podjetje A nima prijavljene oddajanje pisarne v najem), zakon izredno ostro in nesorazmerno kaznuje domnevnega kršitelja (s prekrškom), četudi so dohodki v celoti prijavljeni davčni upravi. Zakon, ki kaznuje FORME in ne VSEBINE, težko zadovolji t.i. testa sorazmernosti in zagotovo ne prispeva k t.i. poštenosti davčnega sistema.

Še bi lahko našteval, dejstvo pa je, da je bil navedeni zakon sprejet iz dobrih namenov, da pa, očitno, zakonov v Sloveniji, enostavno ne znamo pisati davčno pravnih pravil konsistentno oz. ustrezno.

Katere pravice plačnikov davkov so kršene, če FURS izvede predpis »celovito« in bi izdal odločbo o prekršku, v kateri bi navedel, da mora oseba A (ki je dosegla neprijavljene dohodke) vrniti celotno premoženjsko korist (in brez izvedenega postopka cenitve)?

Če bi FURS izvedel zakon o delu na črno celovito in bi »nekritično« uporabil 6. odstavek 19. člena[2], potem bi bile plačnikom davkov kršena pravica do enakosti pred zakonom, pravica do premoženja, pravica do svobodne gospodarske pobude, pravica  do informiranja in konsistentne uporabe predpisov itd. Zakaj?

Ker ima država pravico in dolžnost pobrati SORAZMERNI DEL PREMOŽENJA, ne pa celotno premoženje, četudi je bilo doseženo s t.i. neprijavljenimi dohodki! Razen če je premoženje pridobljeno iz naslova kaznivih dejanj, kot to določa Kazenski zakonik oz. zakonodaja, ki preprečuje t.i. pranje denarja (npr. premoženje ali dohodki, ki so pridobljeni iz poslov preprodaje prepovedanih drog ipd.).

FURS mora izvajati davčno zakonodajo ustavno-pravno pravilno. Zelo pomembno načelo v davčnem postopku je načelo davčne določenosti in načelo nearbitrarnosti (materialno in postopkovno pravno).

Povedano drugače, če bi FURS (kot je bilo mogoče razbrati iz ustnih pojasnil direktorja FURS z dne 9.12.2024) izdal odločbo o prekršku osebi A (in bi odvzel celotno premoženje oz. vse dosežene dohodke), ki je dosegla neprijavljene dohodke, potem bi morali zagoreti vsi alarmi t.i. imunskega sistema pravne države.

Premoženjska korist, ki se vrne po določbah Zakona o prekrških, je namreč povezana, primeroma, z ZAHTEVKOM oškodovanca, npr. osebe B (npr. če bi oseba A dosegla dohodke s »prevaro« osebe B - toda postopek je v tem primeru potrebno voditi po kazenski zakonodaji!), v nobenem primeru pa ne more biti »oškodovanec« (v davčnih zadevah), v smislu določb zakona o prekrških (pri kaznivih dejanjih je odvzem možen),  država.

Zakaj? Ker ima država pravico in dolžnost pobrati ustrezen davek (npr. s postopkom cenitve po ZdavP-2), seveda ni mogoče govoriti o premoženjski koristi, temveč je potrebno »korist« (ki ne izhaja iz t.i. kazensko pravne zakonodaje) zgolj obdavčiti.

Opisan primer dokazuje, da imamo v SLOVENIJI izredno velik problem z »neznanjem«, ki pa ima velike in negativne posledice za celotno družbo.

Direktor FURS ne bi smel izjaviti (ko je govoril o neprijavljenih dohodkih), da lahko »država« pobere od osebe A celotne dohodke, ki jih je oseba A dosegla, primeroma z oddajanjem v najem ali z dohodki preko t.i. E-platform. Tega ne bi smel izjaviti zato, ker to enostavno NE DRŽI.

Zakon namreč omogoča, da, v kolikor določen oškodovanec terja vračilo koristi (npr. oseba A je dosegla dohodke iz »prevare« osebe B), mora prekrškovni organ odločiti o zahtevku in premoženjsko korist tudi vrniti. Seveda pa »premoženjska korist« po zakonu o prekrških – ne velja za državo, ki ima poseben zakon (68. člen ZDavP-2), po katerem pripada državi zgolj sorazmerni del premoženja (in nikakor ne celotno premoženje.

• 3.. SKLEP o tem, kje smo in kam pluje naš davčni sistem

 

Kot je razvidno iz analize pojasnil davčne administracije Republike Slovenije z dne 9.12.2024, lahko zaključimo, da poštenega davčnega sistema ni mogoče udejanjiti, brez uvedbe delujočih mehanizmov pravne države, ki bodo zagotovili ustavno pravno pravilno delovanje davčnega sistema.

Žal moramo ugotoviti, da naš vrhovni državni računovodja (FURS) ne deluje (prevečkrat) ustavno pravno pravilno (odvzem celotne premoženjske koristi PREDSTAVLJA GROBO KRŠITEV PRAVICE DO PREMOŽENJA) da imamo velike težave zaradi kolizij davčno-pravnih pravil in da nimamo NOBENIH učinkovitih mehanizmov pravne države, ki bi preprečile nastajanje sporne davčne zakonodaje in ki bi, predvsem, onemogočile kršitve človekovih pravic v postopkih obdavčenja.

Zaradi kolizije pravnih pravil (ISTO materijo naslavljata dva različna pravna predpisa), zaradi izredno velikega neznanja »državnih inštitucij« na področju ustavno-pravno pravilne razlage pravnih pravil (žal drugačne ocene ni mogoče podati[3]) ter zaradi neobstoja t.i. mehanizmov nadzora pravne države, slovenski davčni sistem izkazuje močne elemente nepoštenosti.

Če živimo ter še dodatno poglabljamo neenakosti, arbitrarnost in druge negativne pojave pri sprejemanju in izvajanju davčne zakonodaje,  potem je jasno, da moramo nekaj korenito spremeniti.

In ne držijo ocene prejšnjega in sedanjega Ministra za finance, ki (in še vedno) trdita (glede na to, da pravih reform ni), da so pravice plačnikov davkov – drugorazredna tema!

Varovanje človekovih pravic na področju plačevanja vseh javnih dajatev, bi morala biti, za vse vlade, prvovrstno politično vprašanje.

Kdaj bomo začeli strokovno razpravo o našem davčnem sistemu ?  Mag. Franc Derganc, 10.12.2024