V obravnavanem primeru nadomestilo plače po prenehanju delovnega razmerja iz razloga poškodbe pri delu, izplačano s strani ZZZS, predstavlja dohodek, do katerega je bil tožnik upravičen že v letu 2015. Vendar prejetega nadomestila plače ni mogoče upoštevati pri odmeri dohodnine za leto 2015, kot to zmotno meni tožnik. Kot izhaja iz 15. člena ZDoh-2, se dohodek obdavči v davčnem obdobju, v katerem je bil dejansko prejet (v smislu izplačan), kar pa je bilo v primeru tožnika v letu 2017. Zato je prvostopenjski davčni organ znesek 9.841,56 EUR pravilno upošteval pri odmeri dohodnine za leto 2017.
|
Tožeča stranka je bila ob dobavi vozil seznanjena s podatki iz prodajnih pogodb in iz prometnih dovoljenj za vozila. Ti pa se v pogledu zadnjih lastnikov vozil v bistvenem razlikujejo in s tem vzpostavljajo dvom v upravičenost uporabe posebne sheme s strani dobaviteljev, kar je pogoj za ugodnejšo obdavčitev, ki jo uveljavlja tožnica. Iz prometnih dovoljenj namreč, drugače kot iz prodajnih pogodb, ki glasijo na fizične osebe, izhaja, da so bili zadnji lastniki vozil pravne osebe. Tožeča stranka, ki je razpolagala s prometnimi dovoljenji, bi zato kot izkušen preprodajalec morala vedeti, da v takšnem primeru vozila niso mogla biti prodana po posebni shemi. Zato bi bila dolžna ta podatek preveriti in se prepričati, da je klavzula na računu pravilna, saj le-ta odločilno vpliva na pravilnost izpolnjevanja njenih davčnih obveznosti, sicer pa obračunati DDV po splošni shemi.
|
Tožnik je od svojega družbenika kupil lastni delež, in sicer 38,0271 % kapitala za kupnino 46.000,00 EUR. Šlo je za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Za davčno presojo tega posla ni bistveno, ali je bil namen sklenitve pravnega posla nakupa oziroma prodaje lastnih poslovnih deležev v pridobitvi določene (nižje) stopnje obdavčenja izplačanih sredstev, saj ne gre za to, da bi se pogodbeni stranki nameravali izogniti uporabi davčnih predpisov in poskušali pridobiti neupravičeno davčno ugodnost. Nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
|
Dobava lesa po računu ni izkazana. Iz računa kot takšnega namreč podatki o dobavi blaga niso razvidni. Prilog pa račun nima in tudi ne specifikacije. Verodostojnost računa ni izkazana in zato ni podlage za odbitek vstopnega DDV na njegovi podlagi. Obstoj pogojev za odbitek vstopnega DDV, v konkretnem primeru dejanske dobave lesa in s tem verodostojnost računa, dokazuje zavezanec in zato ni utemeljena zahteva tožeče stranke, da naj jih in na kakšen način naj jih ugotavlja davčni organ, kot se to predlaga v tožbi.
|
V primeru pomoči, ki se financirajo iz skladov Unije in ko so ogroženi finančni interesi Unije ter ko gre za napačno uporabo prava Unije, je štiriletni zastaralni rok od storitve nepravilnosti, ki se uporablja za izterjavo nezakonite pomoči, določen v členu 3 (1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Navedena uredba se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe, v nasprotnem primeru pa se uporabi rok, ki je določen v nacionalnem pravu. Navedene uredba se uporabi le takrat, ko gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali pa se kršitev nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun Skupnosti bodisi z zmanjševanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji niso podani, se za vprašanje zastaranja uporabi nacionalna zakonodaja, kar je tudi konkretni primer.
|
V petek, 23. 6. 2023, od 15:00 do predvidoma sobote, 24. 6. 2023, do 12:00 bo zaradi vzdrževalnih del lahko prihajalo do kratkotrajnih motenj v delovanju sistema eDavki in storitvah G2G Hvala za razumevanje.
|
V petek, 23. 6. 2023, od 15:00 do predvidoma sobote, 24. 6. 2023, do 12:00 bo zaradi vzdrževalnih del lahko prihajalo do kratkotrajnih motenj v delovanju sistema eDavki in storitvah G2G Hvala za razumevanje.
|
V petek, 23. 6. 2023, od 15:00 do predvidoma sobote, 24. 6. 2023, do 12:00 bo zaradi vzdrževalnih del lahko prihajalo do kratkotrajnih motenj v delovanju sistema eDavki in storitvah G2G Hvala za razumevanje.
|
Obstoj listine, ki ustreza uporabljenim računovodskim standardom, sam po sebi na davčnem področju ni zadosten pogoj za uspešnost dokazovanja nastanka poslovnega dogodka in s tem tudi ne višine izračunanega davka.
Vprašanje, ali je določena knjigovodska listina verodostojna ali ne, je povezano s kvaliteto samega dokaza, ki se ovrednoti z ustreznimi računovodskimi standard. Zato je tudi vprašanje, ali je določen prihodek oziroma odhodek mogoče izkazati z ustrezno, verodostojno knjigovodsko listino, vprašanje načina dokazovanja tega dejstva, obstoj take listine pa sam po sebi ni nujen, niti ne zadosten pogoj za uspešnost takega dokazovanja.
|
|
|
|
|
|
|
|
This document does not exist in English.
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu maju 2023 pobrala neto 1.823,1 milijonov evrov prihodkov, kar je za 48,4 milijonov evrov oz. za 2,6 % manj kot v maju 2022 in za 239,0 milijonov evrov oz. za 15,1 % več kot v maju 2021. V obdobju januar – maj 2023 je FURS pobrala neto 9.070,8 milijonov evrov prihodkov, kar je za 414,2 milijonov evrov oz. za 4,8 % več kot v enakem obdobju lani in za 1.373,2 milijonov evrov oz. za 17,8 % več kot v obdobju januar – maj 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu maju 2023 pobrala neto 1.823,1 milijonov evrov prihodkov, kar je za 48,4 milijonov evrov oz. za 2,6 % manj kot v maju 2022 in za 239,0 milijonov evrov oz. za 15,1 % več kot v maju 2021. V obdobju januar – maj 2023 je FURS pobrala neto 9.070,8 milijonov evrov prihodkov, kar je za 414,2 milijonov evrov oz. za 4,8 % več kot v enakem obdobju lani in za 1.373,2 milijonov evrov oz. za 17,8 % več kot v obdobju januar – maj 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu maju 2023 pobrala neto 1.823,1 milijonov evrov prihodkov, kar je za 48,4 milijonov evrov oz. za 2,6 % manj kot v maju 2022 in za 239,0 milijonov evrov oz. za 15,1 % več kot v maju 2021. V obdobju januar – maj 2023 je FURS pobrala neto 9.070,8 milijonov evrov prihodkov, kar je za 414,2 milijonov evrov oz. za 4,8 % več kot v enakem obdobju lani in za 1.373,2 milijonov evrov oz. za 17,8 % več kot v obdobju januar – maj 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
|
|
|