Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Neposredne vgrajene emisije – Vrsta določitve: »Dejanske vrednosti« (Actual data)Vrsta metodologije poročanja, ki se uporablja: »Druge metode« (Other methods)Dodatne informacije: Tukaj se utemelji razloge oz. obrazloži, zakaj se poroča brez dejanskih vrednosti vgrajenih emisijSpecifične (neposredne) vgrajene emisije: »0«Posredne vgrajene emisije – Vrsta določitve: »Dejanski podatki« (Actual data)Vir emisijskega faktorja: »Komisija na podlagi podatkov IEA« (International Energy Agency)Porabljena električna energija: »0«Dokazila (Supplementary): Priloži se dokazila, ki prikazujejo izvedene aktivnosti in neuspešno pridobivanje dejanskih podatkov o emisijah od proizvajalcev ali dobaviteljevPrimer izpolnjenega poročilaOb tem ponovno opozorimo, da se od uvoznikov blaga CBAM pričakuje, da sprejmejo vse potrebne aktivnosti, da od dobaviteljev ali proizvajalcev pridobijo in poročajo dejanske podatke o vgrajenih emisijah. V primerih, ko dejanskih podatkov o vgrajenih emisijah v blagu uvozniki niso uspeli pridobiti, se poročilo CBAM izpolni na zgoraj opisani način.Na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah so objavljene posodobljene smernice in drugi pripomočki za izpolnjevanje obveznosti poročanja, posodobljen je tudi dokument s pogostimi vprašanji in odgovori CBAM – Questions and Answers.Za vsebinska vprašanja glede izpolnjevanja obveznosti CBAM, se lahko obrnete na e-naslov cbam.fu(at)gov.si, za tehnično pomoč na: Sektor za centralno pomoč uporabnikom sd.fu(at)gov.si, tel.: 05 297 68 00. Aktualne novice se nahajajo na spletni strani CBAM.Poročanje CBAM za Q2 in Q3 2024 (8. 8. 2024)

Neposredne vgrajene emisije – Vrsta določitve: »Dejanske vrednosti« (Actual data)Vrsta metodologije poročanja, ki se uporablja: »Druge metode« (Other methods)Dodatne informacije: Tukaj se utemelji razloge oz. obrazloži, zakaj se poroča brez dejanskih vrednosti vgrajenih emisijSpecifične (neposredne) vgrajene emisije: »0«Posredne vgrajene emisije – Vrsta določitve: »Dejanski podatki« (Actual data)Vir emisijskega faktorja: »Komisija na podlagi podatkov IEA« (International Energy Agency)Porabljena električna energija: »0«Dokazila (Supplementary): Priloži se dokazila, ki prikazujejo izvedene aktivnosti in neuspešno pridobivanje dejanskih podatkov o emisijah od proizvajalcev ali dobaviteljevPrimer izpolnjenega poročilaOb tem ponovno opozorimo, da se od uvoznikov blaga CBAM pričakuje, da sprejmejo vse potrebne aktivnosti, da od dobaviteljev ali proizvajalcev pridobijo in poročajo dejanske podatke o vgrajenih emisijah. V primerih, ko dejanskih podatkov o vgrajenih emisijah v blagu uvozniki niso uspeli pridobiti, se poročilo CBAM izpolni na zgoraj opisani način.Na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah so objavljene posodobljene smernice in drugi pripomočki za izpolnjevanje obveznosti poročanja, posodobljen je tudi dokument s pogostimi vprašanji in odgovori CBAM – Questions and Answers.Za vsebinska vprašanja glede izpolnjevanja obveznosti CBAM, se lahko obrnete na e-naslov cbam.fu(at)gov.si, za tehnično pomoč na: Sektor za centralno pomoč uporabnikom sd.fu(at)gov.si, tel.: 05 297 68 00. Aktualne novice se nahajajo na spletni strani CBAM.Poročanje CBAM za Q2 in Q3 2024 (8. 8. 2024)

Stališče tožene stranke in pred njo davčnega organa prve stopnje v zvezi z vlaganjem tožeče stranke v osnovna sredstva, ki niso v njeni lasti ter v zvezi s stroški vzdrževanja teh istih osnovnih sredstev preuranjeno glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča mora biti povezanost naložbe s poslovanjem podjetja izkazana že v času izvajanja investicije, torej v obravnavanem primeru v letih 1998, 1999 in 2000.

Zaradi nezmožnosti izpolnitve dvostranske pogodbe (predmetne kupoprodajne pogodbe za nepremičnino) oz. zaradi neizpolnitve sodbe Višjega sodišča v Mariboru, je bila predmetna kupoprodajna pogodba razvezana. Drugi obdavčljivi dogodek je po presoji sodišča obdavčenje kot posledica razveze predmetne kupoprodajne pogodbe zaradi nezmožnosti izpolnitve. Tožničin prejem dela kupnine v višini 696.000,00 EUR za nepremičnino po predmetni kupoprodajni pogodbi v letu 2009 ob hkratnem lastništvu tožnice na predmetni nepremičnini od leta 2009 do 2015 nesporno predstavlja obogatitev tožnice, ki jo je tožnica realizirala v letu 2015, ko je bila predmetna pogodba razvezana zaradi nezmožnosti izpolnitve. Dejstvu, da je bila tožnica obogatena za prejeti del kupnine po predmetni kupoprodajni pogodbi, tožnica tudi ne ugovarja. Sporno je vprašanje, kdaj je bila tožnica obogatena - v letu 2009, kot meni tožnica ali v letu 2015, kot menita prvostopenjski in pritožbeni organ. Na podlagi...

Po ZDoh so obdavčeni prejemki iz dela, odvisnega in neodvisnega. V osnovo za davek iz osebnih prejemkov se všteva vsak prejemek, dosežen s kakršnim koli opravljanjem poslov izven delovnega razmerja, vendar ne v okviru neregistrirane dejavnosti.

Sodišče torej kot sklepno ugotavlja, da je v postopku DIN glede davčnega priznavanja stroškov Licence dejansko stanje v bistvenih elementih ostalo neraziskano, saj davčni organ ni v zadostni meri obravnaval in se tudi ni dokazno opredelil do tistega dela tožnikovih navedb in dokazov, s katerimi je utemeljeval postopno spreminjanje in naraščanje kompleksnosti IT storitev, s tem pa tudi funkcije izvajalca storitev, kar vse bo potrebno dopolniti v ponovljenem postopku. V tem postopku bo davčni organ, glede na potek postopka, odločil, ali za ugotovitev dejanskega stanja potrebuje strokovno pomoč izvedenca (kot to trdi tožnik), tožniku pa bo ponovno zagotovljena pravica do izjave. Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera sodišče sodi, da odgovor na vprašanje ustreznosti dokaznega bremena za storitve z nizko dodano vrednostjo ni potreben, saj tožnik, tudi po oceni sodišča, s svojimi dokazili spornih storitev ni uspel dokazati niti na način, kot je v Smernicah...

Za kvalifikacijo dvignjenih sredstev kot drugega dohodka namreč ne zadošča zgolj ugotovitev ekonomskega prenosa premoženja, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, ampak bi moral davčni organ izključiti druge vrste dohodkov iz 18. člena ZDoh-2, saj so po 11. točki tretjega dostavka 105. člena ZDoh-2 obdavčeni zgolj tisti dohodki, ki niso zajeti v drugih določbah ZDoh-2 kot predmet obdavčenja.

Zgolj dejstvo, da je na podlagi navedenega posla družbenik kot prodajalec dela poslovnega deleža tožnika zavezan plačati manj davka od prejete kupnine za prodan poslovni delež tožnika kot v primeru, če bi mu bil izplačan dobiček, ne omogoča uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj taka posledica ne pomeni neupravičene davčne koristi. Nakup lastnih poslovnih deležev je sicer mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička, vendar le v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe (kar v obravnavani zadevi ni sporno) in da je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene. Davčni organ morebitne razlike med tržno in pogodbeno določeno ceno za nakup obravnavanega dela poslovnega deleža tožnika v konkretnem postopku ni ugotavljal, saj je izhajal iz napačnega materialnopravnega izhodišča in je posledično dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno....

This document does not exist in English.