|
|
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je tako mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov in če je imel davčni zavezanec v postopku možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja strank).
|
Tožnica ugovarja, da je napačno razlogovanje toženke v izpodbijanem sklepu, da nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep ARSO 2016 zaradi odločitve v 3. točki izreka sklepa ARSO 2020. Sodišče pritrjuje tožnici v navajanju, da s sklepom ARSO 2020 (s katerim je bilo odločeno, da je za nameravani poseg - "Vgradnja povezovalnega kanala CO z dodajanjem armiranobetonske kinete..."- potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) predhodni sklep ARSO 2016 (s katerim je bilo odločeno, da za nameravani poseg - "Izgradnja kanalizacije v okviru projekta "..."", ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja) ni bil razveljavljen ali odpravljen (pa tudi s katerimkoli drugim sklepom ne). Sklep ARSO 2016 je torej kljub pravnomočnosti sklepa ARSO 2020 še vedno imel svoje pravno učinkovanje, zato toženka (zgolj) na podlagi pravnomočnega sklepa ARSO 2020 tožnici ni bila upravičena odreči vsebinske obravnave...
|
S tem, ko je davčni organ izvedel odpis davčne obveznosti, obveznosti, ki je izhajalo iz izpodbijane odločbe, ni več, kar pomeni, da tožnik ni več zavezanec za njeno izpolnitev. Pravni učinki izpodbijane odločbe so bili odpravljeni z odpisom davčnega dolga. To pomeni, da je med postopkom prenehal pravni interes za odločitev o odpravi izpodbijane odmerne odločbe, ki ga je sicer tožnik imel ob vložitvi tožbe.
|
ZPOmK-1 v 21. členu res določa, da Agencija za varstvo konkurence v postopku odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo. Vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 154. členom ZUP7, ki določa, da je treba razpisati ustno obravnavo (med drugim) vselej, kadar je treba zaslišati priče ali izvedence.
|
O dokazih tožeče stranke se Upravna enota ni izrekla. V tem pogledu je v izpodbijani odločbi umanjkala kakršnakoli obrazložitev; v njej ni nobene omembe dokazov tožeče stranke. Tudi če bi naslovno sodišče lahko štelo, da je Upravna enota vse dokaze tožeče stranke odklonila, zato ni našlo nobene razlage. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Tako ravnanje Upravne enote je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uvedba skupnega tranzitnega postopka za mednarodne prevoze blaga in poenostavitev formalnosti pri blagovni trgovini spodbujata trgovinske odnose med Gruzijo in Evropsko unijo ter ostalimi pogodbenicami konvencij (Republika Islandija, Kraljevina Norveška, Republika Srbija, Švicarska konfederacija, Republika Severna Makedonija, Republika Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo). Pristop Gruzije h konvencijama ustvarja večje območje za uporabo skupnega tranzitnega postopka in prinaša ostale ugodnosti gospodarskim subjektom (npr. vzajemno priznavanje zavarovanj in manj kontrol). Skupni tranzitni postopek, ki se uporablja v državah članicah EU in državah pogodbenicah Konvencije STP, je enostaven in cenovno učinkovit način prevoza blaga prek različnih carinskih območij z enim tranzitnim dokumentom, na primer od kraja v EU do kraja v Gruziji. Uporaba skupnega tranzitnega postopka ni obvezna, lahko se uporabita tudi tranzitni postopek na podlagi zvezka TIR ali izvozni postopek. Imetniki postopka, ki nameravajo v okviru skupnega tranzitnega postopka blago odpremiti tudi v Gruzijo, morajo predložiti ustrezno zavarovanje, ki velja tudi za to novo pogodbenico. V ta namen morajo imetniki postopka tranzita od poroka pridobiti ustrezen dodatek k splošnemu zavarovanju za postopek tranzita, ki mora vsebovati tudi Gruzijo. Poleg tega mora biti v zavarovanju naveden službeni naslov oziroma naslov zastopnika poroka v Gruziji. Hkrati pa je potrebno z uporabo EU portala za področje carinskih dovoljenj (sistem CDS) vložiti zahtevek za razširitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja za tranzit na Gruzijo.
|
Uvedba skupnega tranzitnega postopka za mednarodne prevoze blaga in poenostavitev formalnosti pri blagovni trgovini spodbujata trgovinske odnose med Gruzijo in Evropsko unijo ter ostalimi pogodbenicami konvencij (Republika Islandija, Kraljevina Norveška, Republika Srbija, Švicarska konfederacija, Republika Severna Makedonija, Republika Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo). Pristop Gruzije h konvencijama ustvarja večje območje za uporabo skupnega tranzitnega postopka in prinaša ostale ugodnosti gospodarskim subjektom (npr. vzajemno priznavanje zavarovanj in manj kontrol). Skupni tranzitni postopek, ki se uporablja v državah članicah EU in državah pogodbenicah Konvencije STP, je enostaven in cenovno učinkovit način prevoza blaga prek različnih carinskih območij z enim tranzitnim dokumentom, na primer od kraja v EU do kraja v Gruziji. Uporaba skupnega tranzitnega postopka ni obvezna, lahko se uporabita tudi tranzitni postopek na podlagi zvezka TIR ali izvozni postopek. Imetniki postopka, ki nameravajo v okviru skupnega tranzitnega postopka blago odpremiti tudi v Gruzijo, morajo predložiti ustrezno zavarovanje, ki velja tudi za to novo pogodbenico. V ta namen morajo imetniki postopka tranzita od poroka pridobiti ustrezen dodatek k splošnemu zavarovanju za postopek tranzita, ki mora vsebovati tudi Gruzijo. Poleg tega mora biti v zavarovanju naveden službeni naslov oziroma naslov zastopnika poroka v Gruziji. Hkrati pa je potrebno z uporabo EU portala za področje carinskih dovoljenj (sistem CDS) vložiti zahtevek za razširitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja za tranzit na Gruzijo.
|
Uvedba skupnega tranzitnega postopka za mednarodne prevoze blaga in poenostavitev formalnosti pri blagovni trgovini spodbujata trgovinske odnose med Gruzijo in Evropsko unijo ter ostalimi pogodbenicami konvencij (Republika Islandija, Kraljevina Norveška, Republika Srbija, Švicarska konfederacija, Republika Severna Makedonija, Republika Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo). Pristop Gruzije h konvencijama ustvarja večje območje za uporabo skupnega tranzitnega postopka in prinaša ostale ugodnosti gospodarskim subjektom (npr. vzajemno priznavanje zavarovanj in manj kontrol). Skupni tranzitni postopek, ki se uporablja v državah članicah EU in državah pogodbenicah Konvencije STP, je enostaven in cenovno učinkovit način prevoza blaga prek različnih carinskih območij z enim tranzitnim dokumentom, na primer od kraja v EU do kraja v Gruziji. Uporaba skupnega tranzitnega postopka ni obvezna, lahko se uporabita tudi tranzitni postopek na podlagi zvezka TIR ali izvozni postopek. Imetniki postopka, ki nameravajo v okviru skupnega tranzitnega postopka blago odpremiti tudi v Gruzijo, morajo predložiti ustrezno zavarovanje, ki velja tudi za to novo pogodbenico. V ta namen morajo imetniki postopka tranzita od poroka pridobiti ustrezen dodatek k splošnemu zavarovanju za postopek tranzita, ki mora vsebovati tudi Gruzijo. Poleg tega mora biti v zavarovanju naveden službeni naslov oziroma naslov zastopnika poroka v Gruziji. Hkrati pa je potrebno z uporabo EU portala za področje carinskih dovoljenj (sistem CDS) vložiti zahtevek za razširitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja za tranzit na Gruzijo.
|
Uvedba skupnega tranzitnega postopka za mednarodne prevoze blaga in poenostavitev formalnosti pri blagovni trgovini spodbujata trgovinske odnose med Gruzijo in Evropsko unijo ter ostalimi pogodbenicami konvencij (Republika Islandija, Kraljevina Norveška, Republika Srbija, Švicarska konfederacija, Republika Severna Makedonija, Republika Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo). Pristop Gruzije h konvencijama ustvarja večje območje za uporabo skupnega tranzitnega postopka in prinaša ostale ugodnosti gospodarskim subjektom (npr. vzajemno priznavanje zavarovanj in manj kontrol). Skupni tranzitni postopek, ki se uporablja v državah članicah EU in državah pogodbenicah Konvencije STP, je enostaven in cenovno učinkovit način prevoza blaga prek različnih carinskih območij z enim tranzitnim dokumentom, na primer od kraja v EU do kraja v Gruziji. Uporaba skupnega tranzitnega postopka ni obvezna, lahko se uporabita tudi tranzitni postopek na podlagi zvezka TIR ali izvozni postopek. Imetniki postopka, ki nameravajo v okviru skupnega tranzitnega postopka blago odpremiti tudi v Gruzijo, morajo predložiti ustrezno zavarovanje, ki velja tudi za to novo pogodbenico. V ta namen morajo imetniki postopka tranzita od poroka pridobiti ustrezen dodatek k splošnemu zavarovanju za postopek tranzita, ki mora vsebovati tudi Gruzijo. Poleg tega mora biti v zavarovanju naveden službeni naslov oziroma naslov zastopnika poroka v Gruziji. Hkrati pa je potrebno z uporabo EU portala za področje carinskih dovoljenj (sistem CDS) vložiti zahtevek za razširitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja za tranzit na Gruzijo.
|
|