Spreminja se 2. odstavek 50. člena ZDDV-1, v skladu s katerim bo moral uvoznik iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji, v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotoviti še dodaten podatek:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Uvoznik iz druge države članice svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, navede v carinsko deklaracijo v podatkovni element - PE 2/2 Dodatne informacije pod oznako I4263. Oznaka I4263 se navede v glavo deklaracije in velja za celo deklaracijo.Z navedeno dopolnitvijo 50. člena ZDDV-1 se omogoča učinkovitejše spremljanje uveljavljanja oprostitve plačila DDV ob uvozu blaga, kadar uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v drugo državo članico (carinski postopek 42 oziroma 63). Gre za podatek, ki ga uvoznik že ima (in mora imeti) ter ga je treba navesti tudi na pooblastilu za davčno zastopanje ter na vloženih obračunih DDV oziroma rekapitulacijskih poročilih. Uvoznik iz druge države članice ima tako možnost:da se identificira za namene DDV v Sloveniji alida imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63.1. Uvoznik iz druge države članice, ki se identificira za namene DDV v Sloveniji, v uvozno carinsko deklaracijo navede v podatkovni element – PE 3/40 pod oznako:FR1 svojo slovensko identifikacijsko številko za DDV ter FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice.2. Kadar uvoznik iz druge države članice ni identificiran za namene DDV v Sloveniji in imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63 v uvozno carinsko deklaracijo navede:a.) v PE 3/40 pod oznako:FR3 slovensko identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika;FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice inb.) v PE 2/2 pod oznako:I4263 svojo veljavno identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Navedena oznaka se...
|
Spreminja se 2. odstavek 50. člena ZDDV-1, v skladu s katerim bo moral uvoznik iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji, v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotoviti še dodaten podatek:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Uvoznik iz druge države članice svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, navede v carinsko deklaracijo v podatkovni element - PE 2/2 Dodatne informacije pod oznako I4263. Oznaka I4263 se navede v glavo deklaracije in velja za celo deklaracijo.Z navedeno dopolnitvijo 50. člena ZDDV-1 se omogoča učinkovitejše spremljanje uveljavljanja oprostitve plačila DDV ob uvozu blaga, kadar uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v drugo državo članico (carinski postopek 42 oziroma 63). Gre za podatek, ki ga uvoznik že ima (in mora imeti) ter ga je treba navesti tudi na pooblastilu za davčno zastopanje ter na vloženih obračunih DDV oziroma rekapitulacijskih poročilih. Uvoznik iz druge države članice ima tako možnost:da se identificira za namene DDV v Sloveniji alida imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63.1. Uvoznik iz druge države članice, ki se identificira za namene DDV v Sloveniji, v uvozno carinsko deklaracijo navede v podatkovni element – PE 3/40 pod oznako:FR1 svojo slovensko identifikacijsko številko za DDV ter FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice.2. Kadar uvoznik iz druge države članice ni identificiran za namene DDV v Sloveniji in imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63 v uvozno carinsko deklaracijo navede:a.) v PE 3/40 pod oznako:FR3 slovensko identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika;FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice inb.) v PE 2/2 pod oznako:I4263 svojo veljavno identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Navedena oznaka se...
|
Spreminja se 2. odstavek 50. člena ZDDV-1, v skladu s katerim bo moral uvoznik iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji, v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotoviti še dodaten podatek:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Uvoznik iz druge države članice svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, navede v carinsko deklaracijo v podatkovni element - PE 2/2 Dodatne informacije pod oznako I4263. Oznaka I4263 se navede v glavo deklaracije in velja za celo deklaracijo.Z navedeno dopolnitvijo 50. člena ZDDV-1 se omogoča učinkovitejše spremljanje uveljavljanja oprostitve plačila DDV ob uvozu blaga, kadar uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v drugo državo članico (carinski postopek 42 oziroma 63). Gre za podatek, ki ga uvoznik že ima (in mora imeti) ter ga je treba navesti tudi na pooblastilu za davčno zastopanje ter na vloženih obračunih DDV oziroma rekapitulacijskih poročilih. Uvoznik iz druge države članice ima tako možnost:da se identificira za namene DDV v Sloveniji alida imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63.1. Uvoznik iz druge države članice, ki se identificira za namene DDV v Sloveniji, v uvozno carinsko deklaracijo navede v podatkovni element – PE 3/40 pod oznako:FR1 svojo slovensko identifikacijsko številko za DDV ter FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice.2. Kadar uvoznik iz druge države članice ni identificiran za namene DDV v Sloveniji in imenuje slovenskega davčnega zastopnika za postopek 42/63 v uvozno carinsko deklaracijo navede:a.) v PE 3/40 pod oznako:FR3 slovensko identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika;FR2 identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga iz druge države članice inb.) v PE 2/2 pod oznako:I4263 svojo veljavno identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža.Navedena oznaka se...
|
Izvedbena uredba (EU) št. 385/2013 se razveljavi zaradi mnenja Svetovne carinske organizacije (WCO) o uvrstitvi robčkov za obraz pod oznako KN 3307 90 00, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3126, ki velja od 6. 1. 2025. Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.
|
Izvedbena uredba (EU) št. 385/2013 se razveljavi zaradi mnenja Svetovne carinske organizacije (WCO) o uvrstitvi robčkov za obraz pod oznako KN 3307 90 00, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3126, ki velja od 6. 1. 2025. Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.
|
Izvedbena uredba (EU) št. 385/2013 se razveljavi zaradi mnenja Svetovne carinske organizacije (WCO) o uvrstitvi robčkov za obraz pod oznako KN 3307 90 00, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3126, ki velja od 6. 1. 2025. Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.
|
Izvedbena uredba (EU) št. 385/2013 se razveljavi zaradi mnenja Svetovne carinske organizacije (WCO) o uvrstitvi robčkov za obraz pod oznako KN 3307 90 00, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3126, ki velja od 6. 1. 2025. Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.
|
Izvedbena uredba (EU) št. 385/2013 se razveljavi zaradi mnenja Svetovne carinske organizacije (WCO) o uvrstitvi robčkov za obraz pod oznako KN 3307 90 00, kot to določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3126, ki velja od 6. 1. 2025. Na spletni strani FURS je objavljen seznam vseh uredb o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ki jih v spornih primerih sprejme Evropska komisija in so zavezujoče v vseh državah članicah EU.
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu novembru 2024 pobrala neto 2.165,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 205,0 milijonov evrov oz. za 10,5 % več kot v novembru 2023 in za 392,7 milijonov evrov oz. za 22,2 % več kot v novembru 2022. V obdobju januar – november 2024 je FURS pobrala neto 22.820,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 2.368,9 milijonov evrov oz. za 11,6 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.616,5 milijonov evrov oz. za 18,8 % več kot v obdobju januar – november 2022. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2024
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu novembru 2024 pobrala neto 2.165,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 205,0 milijonov evrov oz. za 10,5 % več kot v novembru 2023 in za 392,7 milijonov evrov oz. za 22,2 % več kot v novembru 2022. V obdobju januar – november 2024 je FURS pobrala neto 22.820,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 2.368,9 milijonov evrov oz. za 11,6 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.616,5 milijonov evrov oz. za 18,8 % več kot v obdobju januar – november 2022. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2024
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu novembru 2024 pobrala neto 2.165,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 205,0 milijonov evrov oz. za 10,5 % več kot v novembru 2023 in za 392,7 milijonov evrov oz. za 22,2 % več kot v novembru 2022. V obdobju januar – november 2024 je FURS pobrala neto 22.820,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 2.368,9 milijonov evrov oz. za 11,6 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.616,5 milijonov evrov oz. za 18,8 % več kot v obdobju januar – november 2022. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2024
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu novembru 2024 pobrala neto 2.165,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 205,0 milijonov evrov oz. za 10,5 % več kot v novembru 2023 in za 392,7 milijonov evrov oz. za 22,2 % več kot v novembru 2022. V obdobju januar – november 2024 je FURS pobrala neto 22.820,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 2.368,9 milijonov evrov oz. za 11,6 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.616,5 milijonov evrov oz. za 18,8 % več kot v obdobju januar – november 2022. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2024
|
|
|
|
|
|
|
Davčni organ ni opravil pravne kvalifikacije obravnavanih tožničinih dvigov gotovine iz bančnega računa babice A. A. ter ni izvedel presoje ali gre za prejemke, ki jih je tožnica dejansko dosegla s svojo aktivnostjo in je bila tožničina aktivnost opravljena z namenom povečanja tožničinega premoženja s pridobitvijo predmetnega prejemka. V konkretnem primeru davčni organ tudi ni ugotavljal, ali sporni prejemki ne sodijo v nobeno izmed zakonsko opredeljenih vrst dohodka, tj. da se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter ne za dohodek iz kapitala in ne za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po ZDoh-2 oz., da ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po ZDoh-2.
|
V okviru tega se zbira več sto kazalnikov, katerih podatke prispevamo države članice EU in po potrebi tretje države, ki sodelujejo v projektu CUP. Rezultat analize je Letno poročilo o uspešnosti Carinske unije, ki ga projekt CUP predstavi Odboru za carinsko politiko (CPG- odbor sestavljen iz direktorjev carinskih služb in DG TAXUD) v potrditev. Poročilo je zaradi občutljivosti podatkov sicer označeno za »občutljivo«, zato ga v celoti ni mogoče javno objaviti, posamezni splošni trendi carinske Unije pa so na razpolago tudi za širšo javnost. V prilogi vam posredujemo zanimive ključne informacije in izsledke tega poročila.
|
V okviru tega se zbira več sto kazalnikov, katerih podatke prispevamo države članice EU in po potrebi tretje države, ki sodelujejo v projektu CUP. Rezultat analize je Letno poročilo o uspešnosti Carinske unije, ki ga projekt CUP predstavi Odboru za carinsko politiko (CPG- odbor sestavljen iz direktorjev carinskih služb in DG TAXUD) v potrditev. Poročilo je zaradi občutljivosti podatkov sicer označeno za »občutljivo«, zato ga v celoti ni mogoče javno objaviti, posamezni splošni trendi carinske Unije pa so na razpolago tudi za širšo javnost. V prilogi vam posredujemo zanimive ključne informacije in izsledke tega poročila.
|
V okviru tega se zbira več sto kazalnikov, katerih podatke prispevamo države članice EU in po potrebi tretje države, ki sodelujejo v projektu CUP. Rezultat analize je Letno poročilo o uspešnosti Carinske unije, ki ga projekt CUP predstavi Odboru za carinsko politiko (CPG- odbor sestavljen iz direktorjev carinskih služb in DG TAXUD) v potrditev. Poročilo je zaradi občutljivosti podatkov sicer označeno za »občutljivo«, zato ga v celoti ni mogoče javno objaviti, posamezni splošni trendi carinske Unije pa so na razpolago tudi za širšo javnost. V prilogi vam posredujemo zanimive ključne informacije in izsledke tega poročila.
|