Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Zbirni del:202bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca302aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalcaIndividualni del REK obrazcaA029Ni zavarovanec po 54. členu ZDosk-1Označi se DA, če gre za dohodek izplačan osebi, ki še ni dopolnila 18 let in ni vključena v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z določbami 54. člena ZDosk-1. V tem primeru se prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračuna in ne plača.A072bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca – Obračunani in za plačiloA082aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca – Obračunani in za plačiloBolj podrobno v dokumentu: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)Podjetja, ki so plačniki davka bodo morala po pravilih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) od prejemkov iz delovnega razmerja obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca ter 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca. Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja pa bodo morali izplačevalci obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se praviloma obračuna v breme delojemalca. Dokument s popisom vseh kontrol po posamezni vrsti dohodka je objavljen eDavki - Kontirani obrazci. Hkrati vas obveščamo,  da je od 15.5.2025 dalje na portalu beta eDavki že omogočeno testiranje uporabnikom.

Zbirni del:202bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca302aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalcaIndividualni del REK obrazcaA029Ni zavarovanec po 54. členu ZDosk-1Označi se DA, če gre za dohodek izplačan osebi, ki še ni dopolnila 18 let in ni vključena v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z določbami 54. člena ZDosk-1. V tem primeru se prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračuna in ne plača.A072bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca – Obračunani in za plačiloA082aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca – Obračunani in za plačiloBolj podrobno v dokumentu: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)Podjetja, ki so plačniki davka bodo morala po pravilih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) od prejemkov iz delovnega razmerja obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca ter 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca. Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja pa bodo morali izplačevalci obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se praviloma obračuna v breme delojemalca. Dokument s popisom vseh kontrol po posamezni vrsti dohodka je objavljen eDavki - Kontirani obrazci. Hkrati vas obveščamo,  da je od 15.5.2025 dalje na portalu beta eDavki že omogočeno testiranje uporabnikom.

Zbirni del:202bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca302aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalcaIndividualni del REK obrazcaA029Ni zavarovanec po 54. členu ZDosk-1Označi se DA, če gre za dohodek izplačan osebi, ki še ni dopolnila 18 let in ni vključena v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z določbami 54. člena ZDosk-1. V tem primeru se prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračuna in ne plača.A072bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca – Obračunani in za plačiloA082aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca – Obračunani in za plačiloBolj podrobno v dokumentu: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)Podjetja, ki so plačniki davka bodo morala po pravilih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) od prejemkov iz delovnega razmerja obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca ter 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca. Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja pa bodo morali izplačevalci obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se praviloma obračuna v breme delojemalca. Dokument s popisom vseh kontrol po posamezni vrsti dohodka je objavljen eDavki - Kontirani obrazci. Hkrati vas obveščamo,  da je od 15.5.2025 dalje na portalu beta eDavki že omogočeno testiranje uporabnikom.

Zbirni del:202bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca302aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalcaIndividualni del REK obrazcaA029Ni zavarovanec po 54. členu ZDosk-1Označi se DA, če gre za dohodek izplačan osebi, ki še ni dopolnila 18 let in ni vključena v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v skladu z določbami 54. člena ZDosk-1. V tem primeru se prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračuna in ne plača.A072bPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca – Obračunani in za plačiloA082aPrispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca – Obračunani in za plačiloBolj podrobno v dokumentu: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)Podjetja, ki so plačniki davka bodo morala po pravilih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) od prejemkov iz delovnega razmerja obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delojemalca ter 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo v breme delodajalca. Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja pa bodo morali izplačevalci obračunati 1% prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se praviloma obračuna v breme delojemalca. Dokument s popisom vseh kontrol po posamezni vrsti dohodka je objavljen eDavki - Kontirani obrazci. Hkrati vas obveščamo,  da je od 15.5.2025 dalje na portalu beta eDavki že omogočeno testiranje uporabnikom.

Tožnik je v postopku ves čas zatrjeval, da je imel sklenjeno zgolj eno od teh osmih pogodb, in sicer pogodbo, s katero je za obdobje od 5. 5. 2014 do 6. 11. 2014 vezal znesek 662.938,37 EUR, za kar naj bi, po njegovih trditvah, prejel znesek 12.980,76 EUR. Sodišče pa ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenega dokazila, s katerim bi dokazoval svojo trditev, da v letu 2014 na transakcijske račune, ki jih je imel odprte, ni prejel nakazil zneskov, kot izhajajo iz izpiskov A. 1 - 9 za leto 2014, medtem ko je prvostopenjski organ ta dokazila pridobil, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, toženka pa jih je v tem upravnem sporu tudi predložila sodišču. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se tožnik za namene Konvencije šteje za davčnega rezidenta Slovenije, ima Slovenija po prvem odstavku 11. člena Konvencije pravico, da obdavči ta dohodek. Obdavčitev obresti, ki jih prejmejo fizične osebe, ureja ZDoh-2, ki pa ne določa davčne oprostitve za tožnikov...

Nosilni razlog davčnih organov za davčno nepriznanje odhodkov iz naslova slabitve zemljišč je, da tožnik poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, in vrednosti pri uporabi, v okviru ugotavljanja nadomestljive vrednosti, ni ugotavljal za isto vrsto sredstev. Zaradi napačne metode tožnik s cenitvami, ki jih je uporabil v okviru testa slabitve, ni uspel ustrezno izkazati nadomestljive vrednosti sredstev, kot to vrednost določata SRS 1.33 (2006) in MRS 36, posledično pogoji za davčno priznanje odhodkov po tretjem odstavku 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2), tudi po presoji sodišča, niso izpolnjeni.

Sodišče pritrjuje stališču tožnika, da iz zakonskega besedila 162. člena ZDO ne izhaja, da bi bil pogoj za začasno davčno oprostitev plačila davka od premoženja za prve lastnike novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj in garaž, za 10 let (kar zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu) prijavljeno stalno prebivališče niti dejansko bivanje prvega lastnika v zadevni nepremičnini, za katero se uveljavlja začasna oprostitev navedenega plačila davka. Oprostitev je uvedena kot osebna oprostitev in se zato prizna le prvim lastnikom, ne pa nasploh novim lastnikom, ki niso prvi lastniki.

Pojem opravičljivih razlogov za zamudo iz tretjega odstavka 238. člena ZUP zajema položaje, ko stranka brez svoje krivde ni mogla navesti novih dejstev in dokazov pred izdajo prvostopenjskega upravnega akta. Pri tej presoji se uporablja merilo povprečno skrbnega posameznika (pri pravnih osebah merilo dobrega gospodarstvenika) in ali bi se ta okoliščinam, ki so preprečevale seznanitev z dejstvi in dokazi, lahko izognil.

Do odloga ugotavljanja davčne obveznosti pride zgolj pod pogojem, da davčni zavezanec opcijo odloga izbere in svojo izbiro priglasi davčnemu organ po pravilnih davčnega postopka in v predpisanem roku, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Že iz jezikovne razlage prvega do četrtega odstavka 331. člena ZDavP-2, enako pa tudi iz prej navedene sodbe Vrhovnega sodišča, izhaja, da gre za dva ločena in alternativna postopka. Davčni zavezanec torej vloži davčno napoved ali vlogo za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, vse v predpisanem roku. Glede na povedano ni moč slediti stališču tožnika, da gre pri postopku odločanja po vloženi davčni napovedi in o odlogu za enoten postopek in je zato odlog mogoče uveljavljati ves čas postopka, dokler ni izdana odmerna odločba. Tožnikove vloge za uveljavljanje odloga namreč ni moč šteti kot dopolnitve davčne napovedi, pač pa gre za dve ločeni...