Člena 7(2) in 8(6) Direktive Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke, je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki ne določa enake najnižje trošarine za vse cigarete, ampak najnižjo trošarino, ki velja samo za cigarete z nižjo drobnoprodajno ceno od cigaret iz najbolj prodajane cenovne kategorije.
|
1. Člena 138(1) in 139(1), drugi pododstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/88/EU z dne 7. decembra 2010, je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, davčna uprava države članice ne prizna pravice do oprostitve davka na dodano vrednost iz naslova dobave znotraj Skupnosti, ker pridobitelj ni bil identificiran za ta davek v drugi državi članici in ker dobavitelj ni dokazal avtentičnosti podpisa na dokumentih, ki jih je predložil v utemeljitev svojega obračuna v zvezi z domnevno oproščeno dobavo, niti tega, da je bila oseba, ki je podpisala te dokumente v pridobiteljevem imenu, pooblaščena za njegovo zastopanje, čeprav so bila dokazila, ki utemeljujejo pravico do oprostitve, ki jih je dobavitelj predložil v utemeljitev svojega obračuna, v skladu s seznamom dokumentov, ki jih je treba predložiti tej upravi, določenim z nacionalnim pravom, in jih je ta uprava sprva sprejela kot dokazila, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
2. Člen 138(1) Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/88, je treba razlagati tako, da ima neposredni učinek, tako da se lahko davčni zavezanci sklicujejo nanj pred nacionalnimi sodišči proti državi, da bi dosegli oprostitev davka na dodano vrednost iz naslova dobave znotraj Skupnosti.
|
Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi povračila dajatve, ki je bila pobrana s kršitvijo prava Unije, kot je ta iz postopka v glavni stvari.
|
Za prvega davčnega zavezanca s sedežem gospodarske dejavnosti v državi članici, za katerega storitve opravlja drugi davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, je treba šteti, da ima – za določitev kraja obdavčitve teh storitev – v tej drugi državi članici „stalno poslovno enoto“ v smislu člena 44 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008, če ima ta poslovna enota zadostno stopnjo stalnosti in ima ustrezno strukturo v smislu človeških in tehničnih virov, ki mu omogoča prejemati storitve in jih uporabljati za svojo gospodarsko dejavnost, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
|
V – Predlog
74. Glede na navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja Naczelny Sąd Administracyjny za predhodno odločanje odgovori:
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ne nasprotuje nacionalni določbi, na podlagi katere se pri dobavi nepremičnine preko prisilne prodaje izvršitelju, ki sodeluje pri tem ukrepu, naloži obveznost, da obračuna, pobere in plača dolgovani davek na dodano vrednost brez upoštevanja vstopnega davka, ki ga je oseba, ki je dolžna plačati davek, plačala od začetka davčnega obdobja, in v primeru neizpolnitve te obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, če izvršitelju ni bilo zaradi ravnanja tretje osebe, na katero nima vpliva, preprečeno, da bi izpolnil svojo obveznost.
|
1. Declares that, by adopting and maintaining tax legislation concerning the attribution of gains to participators in non-resident companies which provides for a difference in treatment between domestic and cross-border activities, the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland has failed to fulfil its obligations under Article 63 TFEU and Article 40 of the Agreement on the European Economic Area of 2 May 1992;
2. Orders the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland to pay the costs.
|
Člena 18(1)(d) in 22 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da ti določbi vsebujeta formalne zahteve v zvezi s pravico do odbitka, katerih nespoštovanje v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ne more privesti do izgube te pravice.
|
On those grounds, the Court (Second Chamber) hereby rules:
Article 27, paragraph 1 f) of Directive 92/83 / EEC of 19 October 1992 on the harmonization of the structures of excise duties on alcohol and alcoholic beverages must be interpreted as meaning that it precludes national legislation, such as that at issue in the main subordinating the application of the exemption from the harmonized excise duty under that provision provided that the operator concerned has a decision of the tax administration setting maximum use of products exempt under that provision.
|
VI – Predlog
53. Na podlagi navedenega predlagam, naj Sodišče na prvo vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny, odgovori:
Člen 2(1)(b) in (c) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da je treba komanditno delniško družbo poljskega prava – kakršna je v postopku v glavni stvari – v kateri le del kapitala in družbenikov lahko izpolnjuje pogoje, določene v navedenih določbah, šteti za kapitalsko družbo v smislu Direktive 2008/7.
|
1. Declares that by adopting a provision, such as section 107 of the Finance Act 2007, which curtailed, retroactively and without notice or transitional arrangements, the right of taxpayers to recover taxes levied in breach of EU law the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland has failed to comply with its obligations under Article 4(3) TEU;
2. Orders the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland to pay the costs.
|
1) In applying a reduced rate of value added tax to supplies of goods for protection against fire, listed in Annex 3 of the Act of 11 March 2004 concerning the tax on goods and services, the Republic of Poland has failed to fulfill its obligations under Articles 96-98 of Directive 2006/112 / EC of 28 November 2006 on the common system of tax on value added, in conjunction with Annex III thereto.
2) The Republic of Poland to pay the costs.
|
Silvia Georgiana Câmpean v Administraţia Finanţelor Publice a Municipiului Mediaş and Administraţia Fondului pentru Mediu (C-97/13) and Administraţia Finanţelor Publice a Municipiului Alexandria v George Ciocoiu (C-214/13).
References for a preliminary ruling: Tribunalul Sibiu - Romania.
Joined cases C-97/13 and C-214/13.
|
VI – Predlog
64. Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Högsta förvaltningsdomstol, odgovori:
Člen 49 PDEU, ki se uporablja v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero država sedeža matične družbe ne priznava pravice do odbitka za negativno tečajno razliko, ki se upošteva pri kapitalskem dobičku ali izgubi iz lastniških deležev v družbi s sedežem v drugi državi članici, če v državi sedeža matične družbe velja ureditev, ki pri izračunu davčne osnove ne upošteva kapitalskih dobičkov ali izgub, ustvarjenih iz takih deležev.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Člen 13(B)(b) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da odplačno dajanje nogometnega stadiona na voljo na podlagi pogodbe, s katero so nekatere pravice in pristojnosti pridržane za lastnika in ki določa, da ta opravlja različne storitve, zlasti storitve vzdrževanja, čiščenja, oskrbe in usklajevanja s standardi, ki zajemajo 80 % pogodbeno določenega nadomestila, načeloma ne pomeni „dajanja nepremičnin v najem“ v smislu te določbe. Ali je v obravnavanem primeru tako, mora presoditi predložitveno sodišče.
|
Predlog
93. Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Finanzgericht Hamburg, odgovori:
1. Nacionalno sodišče je upravičeno vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, čeprav poteka nacionalni postopek za oceno ustavnosti določb nacionalnega prava, ki so podlaga posamičnega akta, ki se izpodbija pred navedenim sodiščem.
2. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije ter Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS ne nasprotujeta davku, ki se pobira na jedrsko gorivo in bremeni uporabo tega goriva za proizvodnjo električne energije.
3. Dejstvo, da se tak davek uporablja le za podjetja, ki industrijsko proizvajajo električno energijo z uporabo jedrskega goriva, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Zato n
|
Predlog
43. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Cour de cassation, odgovori:
Storitev, v okviru katere gospodarski subjekt, neodvisen od prodajalca rabljenih avtomobilov, za neko obdobje in proti plačilu vnaprej določenega zneska zagotavlja garancijo, ki krije stroške popravila teh avtomobilov v primeru nastanka tehnične okvare iz te garancije, spada v kategorijo zavarovalnih transakcij v smislu člena 13(B)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, in je oproščena plačila davka na dodano vrednost.
|
Predlog
35. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Curtea de Apel Braşov, odgovori:
1. Člen 110 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica uvede enkratno dajatev za vozila, ki se pobere pri prvi registraciji vozila na ozemlju države članice, ki je uvedla to dajatev, ali pri prvem prenosu lastništva vozila, ki je bilo v tej državi že registrirano, šteto od dneva uvedbe te dajatve. Ta dajatev mora biti določena tako, da znesek dajatve, pobrane za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, ni višji od preostanka dajatve, ki je zajeta v tržni vrednosti domačih vozil.
2. Člen 110 PDEU ne nasprotuje niti temu, da država članica z uvedbo te dajatve vozila, za katera je bila že plačana dajatev, ki je veljala v preteklosti, oprosti te dajatve, če znesek nove dajatve, pobrane za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, ni višji od preostanka prejšnje dajatve, ki je zajeta v tržni vrednosti domačih vozil.
January 16, 2016
|
Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotuje predhodni in obvezni uporabi nacionalnega upravnega postopka, kot je ta iz člena 63 zakonika o davčnem postopku in postopku pred davčnimi sodišči (Código de Procedimento e de Processo Tributário), kadar davčna uprava sumi, da gre za zlorabo.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
Člen 3(3) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov in člen 1(3) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12 je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da se glede proizvodov, ki ne spadajo na področje uporabe teh direktiv, kakršna so mazalna olja, ki se uporabljajo za drug namen kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje, določi davek, ki je urejen z enakimi pravili, kot so tista iz ureditve usklajene trošarine, na katero se nanašata navedeni direktivi, če to, da se v zvezi z zadevnimi proizvodi pobira ta davek, pri trgovanju med državami članicami ne povzroči formalnosti, povezanih s prestopom meje.
|
1) Article 2, paragraph 3, second subparagraph of Directive 2003/96 / EC of 27 October 2003 restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity must be interpreted as meaning as precluding national legislation, such as that at issue, imposing excise duty on additives in the 3811 code of the Combined Nomenclature in Annex I to Regulation (EEC) No 2658 / 87 of the Council of 23 July 1987 on the tariff and statistical nomenclature and the Common Customs Tariff, as amended by Regulation (EC) No 1031/2008 of 19 September 2008, to another rate as applied to fuel with which they are added.
2) Article 2, paragraph 3, second subparagraph of Directive 2003/96 must be interpreted as meaning that it can be invoked by individuals against the competent national authority as part of a litigation before national courts in order to avoid the application of national legislation which is incompatible with that provision.
|