Razlogi za odpravo odločbe v I. točki izreka po nadzorstveni pravici so drugačni kot so stališča, ki jih je zavzelo sodišče v sodbi, s katero je odpravilo prvo prvostopno odločbo z dne 12. 11. 2008 v zvezi z odločbo druge stopnje in ki jim je sicer pravilno in v skladu z določbami 64. člena ZUS-1, po katerih je v primeru ugoditve tožbi in odprave izpodbijanega upravnega akta pri izdaji novega upravnega akta pristojni upravni organ vezan na pravno mnenje in stališča, ki jih je v sodbi zavzelo sodišče, sledil prvostopni organ, ko je v zadevi ponovno odločil. Pri čemer je logično, da pravno mnenje in stališča, ki jih je zavzelo sodišče, zavezujejo tako prvostopni organ kot tudi drugostopni organ, ko odloča o pritožbi zoper odločbo, izdano v ponovljenem postopku.
|
Kot utemeljeno poudari tožnik, gre pri preizkusu za presojo kvalificiranosti (verjetno izkazanega) razloga za obnovo postopka in s tem za presojo, ali bi v predlogu navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne, v obravnavanem primeru odmerne odločbe. Kvalificiranost obnovitvenega razloga se ugotavlja glede na dejansko podlago, na kateri temelji odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka. Kolikor dejanska podlaga odločbe, brez izvedbe ugotovitvenega postopka preizkusa ne omogoča, nova dejstva in dokazi pa so glede na določbe materialnega zakona pravno relevantni, obnove postopka ni dopustno zavrniti.
|
Razveljavitev 193. člena ZUJF je začela skladno s 43. členom ZUstS učinkovati naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča, to je 7. 3. 2015, kot pravilno navaja toženka. Pravilno in skladno s podatki spisov pa tudi ugotavlja, da je bilo ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o sporni odmeri davka že pravnomočno odločeno. To tudi po presoji sodišča pomeni, da določbe ZUstS, ki jih toženka navaja, izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča. Navedene določbe je glede na določbe ZDavP-2 šteti za specialne, zato tudi po presoji sodišča ni pravne podlage, da se, četudi z izrednim pravnim sredstvom, poseže v že pravnomočno odmerno odločbo, kot želi tožnik.
|
Iz določb petega poglavja ZDavP-2, ki se nanaša na varovanje podatkov, izhaja, da gre pri podatkih, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek in pri drugih podatkih, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, za podatke, ki se varujejo kot zaupni s tem, da je posebej določeno komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah plačilnih računov v Sloveniji in zunaj nje, ki jih na podlagi 17. točke drugega odstavka 49. člena ZFU vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov, kar določa tretji odstavek 48. člena ZFU. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni in obenem kot davčna tajnost in ki se zbirajo s točno določenim namenom.
|
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
|
Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.
|
Obveščamo, da je namestitev novega strežniškega potrdila za sistem eDavki, ki je bila načrtovana za ponedeljek, 21. 11. 2016, ob 12. uri, odložena na drug termin.
Nov termin zamenjave strežniškega potrdila, bo pravočasno objavljen.
|
|
Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 21. 11. 2016, ob 12. uri na spletni portal eDavki nameščen nov strežniški certifikat izdajatelja Comodo. Za uporabo ZBS_B2B kanala je treba uporabiti nov produkcijski profil. Nov profil je v ZIP datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije.
|
Obveščamo vas, da beležimo povečan obseg telefonskih klicev in prejete elektronske pošte zaradi težav zavezancev pri prevzemanju elektronsko vročenih dokumentov, ki zahtevajo osebno vročitev (eVročanje-OsDok). Zaradi tega so dolge čakalne vrste tako pri telefonskem odzivu, kot pri odgovorih na elektronsko pošto. V kolikor ne dobite veze na telefonu, nas o težavah lahko obvestite po elektronski pošti na sd.fu(at)govpong.si (v sporočilu navedite zavezančevo davčno številko).
Prosimo vas, da preden se obrnete na podporo sami preverite ali ste pravilno uredili pravice in ustrezno določili pooblaščenca za vročanje:
Najpogostejše napake, ki onemogočajo vpogled v elektronsko vročene dokumente so sledeče:
1. Pooblaščenec za vročanje je bil določen potem, ko je zavezanec že prejel elektronsko vročen dokument. V takem primeru je treba počakati do izteka 15 dnevnega roka, da nastopi fikcija vročitve. Zavezanec po potrebi določi pooblaščenca za vročanje (pooblastilo bo veljalo za bodoče vročitve) ali pridobi digitalno potrdilo izdano na pravno osebo in uredi notranja pooblastila.
2. Fizične osebe z dejavnostjo, ki vstopajo v portal eDavki z digitalnim potrdilom, ki je izdano na fizično osebo nimajo ustreznih pooblastil. Fizične osebe z dejavnostjo smiselno pooblastijo sebe kot fizično osebo, pridobijo digitalno potrdilo za svojo dejavnost ali pooblastijo drugega pooblaščenca za vročanje.
3. Zavezanec je določil pooblaščenca za vročanje, ki nima urejenega dostopa do portala eDavki (npr. pooblaščena je bila fizična oseba, ki dostopa do portala eDavki z digitalnim potrdilom izdanim na pravno osebo, do svojega profila v portalu eDavki pa nima dostopa). Zavezancem, ki imajo urejena notranja pooblastila ni treba določiti pooblaščenca za vročanje. Osebne vročene dokumente lahko prevzamejo z ureditvijo notranjih pooblastil (eVrocanje-OsDok, Osebni dokument in eVrocanje-Vrocilnica, Vročilnica).
4. Splošno obvestilo, ki se sedaj vroča fizičnim osebam z dejavnostjo je...
|
Če želi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi rabljeno vozilo pod pogoji, enakimi iz prvega odstavka 46. člena ZDDV-1, ali novo vozilo iz druge države članice, vozilo registrirati, prijavi pridobitev vozila davčnemu organu na obrazcu DDV-PPS v elektronski obliki prek sistema eDavki in izkaže DDV v obračunu DDV, ne glede na to, da je vozilo namenjeno nadaljnji prodaji. Brez predložitve obrazca DDV-PPS se vozila ne sme registrirati.
Pridobitev vozila iz tujine in obveznost predložitve obrazca DDV-PPS
|
Spoštovani,
v zadnjem času smo v Finančni upravi RS prejeli veliko vprašanj v zvezi z eVročanjem. Večina vprašanj se je nanašala zlasti na določanje pooblaščenca. Za lažje razumevanje te tematike smo posneli kratek učni video, ki na praktičnem primeru prikazuje postopek določanja pooblaščenca v sistemu eDavki za potrebe vročanja.
Video je objavljen na spletni strani.
Druge učne video vsebine, ki bodo odgovarjale na ostala pogosta vprašanja davčnih zavezancev glede eVročanja, pa še pripravljamo in bodo v kratkem objavljene na spletni strani FURS.
|
|
|
|
- Vprašanje 26: Del plače za poslovno uspešnost
- Vprašanje 27: Obračun in plačilo prispevkov na podlagi sodbe delovnega in socialnega sodišča
- Vprašanje 28: Vračilo sorazmernega dela regresa, če je obdobje zaposlitve krajše od koledarskega leta
Dohodek iz delovnega razmerja (1. izdaja)
|
Finančna uprava RS je v okviru ciljno usmerjenih nadzorov poslovanja z davčnimi oazami obračunala 156.915 evrov akontacije dohodnine in obresti za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 fizični osebi, ki je na bančni račun prejemala prilive s strani off shore družbe, registrirane na Britanskih deviških otokih. Fizična oseba je v postopku zatrjevala, da je leta 1996 vplačala ustanovitveni vložek v družbi, registrirani v Vaduzu (Liechtenstein), v znesku 51.000 švicarskih frankov. V letu 2000 pa naj bi fizična oseba ta delež prodala off shore družbi na Britanskih deviških otokih. Vrednost deleža po pogodbi naj bi znašala 950.000 švicarskih frankov, pri čemer bi morala biti kupnina v celoti izplačana v obdobju desetih let.
Fizična oseba v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ni uspela dokazati, da je sploh vplačala ustanovitveni kapital niti načina ugotavljanja vrednosti ob prodaji, ko je bil ta delež prodan kar za devetnajstkrat višjo vrednost. Komunikacije z družbo, kateri je bil delež prodan, ni bilo, družba pa je bila ustanovljena šele v letu, ko ji je bil delež prodan. Fizična oseba v postopku nadzora ni dokazala, da gre dejansko za dohodke iz naslova prodaje deleža, zato je bila fizični osebi iz naslova prejetih dohodkov obračunana dohodnina in obresti v skupnem znesku 156.915 evrov.
|
- Vprašanje 308: Ali lahko račun za prodajo storitev preko avtomata namesto avtomata izda fizična oseba (Primer: Igralni avtomat za plačilo prejema kovance. Računa za opravljeno storitev ne izda avtomat sam, ampak ga na zahtevo kupca izda fizična oseba, zaposlena pri zavezancu)?
|
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 1: Kako odpravljamo dvojno obdavčitev po določbah mednarodnih pogodb?
Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja (1. izdaja)
|
|