Sporne nepremičnine v zemljiški knjigi niso vpisane niti kot skupno premoženje zakoncev, niti ni vpisan lastniški delež tožeče stranke na teh nepremičninah. Zato je davčni organ v postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti utemeljeno pritegnil le davčnega zavezanca, za katerega je po podatkih zemljiške knjige tudi izkazan vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja.
|
Za odmerno leto 2016 se kontrolni podatki oddajajo enako kot pretekla odmerna leta, preko portala eDavki – obrazec KP-KPD. Za pripravo podatkov za leto 2016 ni na voljo program WDohod. Podatki za uvoz se lahko pripravijo ročno v eDavkih v sklopu obrazca KP-KPD, kjer je možnost izdelati datoteko tako, da v razdelku »Izdelaj datoteko« izberete ustrezen VIR podatkov, ki ga želite pripraviti za oddajo.
Aplikacija za oddajo in izdelavo datoteke VIRVDC bo na voljo po 22.12.2016, za ostale vire po 2.1.2017.
|
|
|
Vendar pa drugi odstavek istega člena določa, da je vnos cigaret brez obveznosti za obračun trošarine količinsko omejen na 300 kosov, če trošarina v državi članici, v kateri je za te cigarete bila trošarina plačana, ne dosega minimalnega zneska, določenega z Direktivo 2011/64/EU (Tobačna direktiva), ki navaja da trošarina ne sme biti nižja od 90 EUR za 1000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.
V skladu z navedenim vas obveščamo, da je vnos cigaret v Slovenijo brez obveznosti za plačilo trošarine količinsko omejen na 300 kosov iz naslednjih držav:
- Bolgarije,
- Hrvaške,
- Madžarske,
- Litve.
|
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu,...
|
v predmetni zadevi, ki se nanaša na carinske in uvozne dajatve, je treba kot materialni predpis upoštevati CZS, ki v drugem odstavku 241. člena določa, da je treba znesek teh obresti izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.
|
Inšpektorji Finančne uprave so v nadzoru ugotovili, da je zavezanec za davek nabavljal rabljene ure od fizične osebe iz Bolgarije in jih nato prodajal naprej v Avstrijo. V okviru mednarodne izmenjave podatkov so bili pridobljeni podatki bolgarskega davčnega organa, iz katerih izhaja, da tamkajšnji davčni organ ni mogel vzpostaviti kontakta s to fizično osebo, in da ne razpolagajo s podatki, da bi imela ta oseba registrirano kakšno dejavnost v Bolgariji oziroma da bi bila identificirana za namene DDV. Preko posredovanja direktorja zavezanca je fizična oseba posredovala obrazložitev o poslovanju in tri primere računov za nabavo ur v Nemčiji, ki pa so po navedbah nemške davčne uprave ponarejeni. Glede na obseg prometa bi se fizična oseba morala identificirati za namene DDV v Bolgariji, pri slovenskem zavezancu za davek pa so izpolnjeni pogoji za obračun DDV od pridobitve blaga iz Bolgarije, zato mu je Finančna uprava dodatno odmerila DDV z obrestmi v višini 597.735,50 EUR. Zavezanec se je na odločitev Finančne uprave pritožil.
|
Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.
|
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
|
Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.
|
Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu...
|
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
|
Ob upoštevanju 76. člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določata drugače, mora davčni zavezanec, če želi uveljavljati znižanje davčne osnove za stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja, dokazati, da gre za vrsto vlaganja, ki jo je mogoče priznati, da so mu s tem nastali stroški, in da je te stroške plačal zavezanec.Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso ima dokazovanje z listinami v davčnem postopku sicer prednost, vendar pa lahko zavezanec skladno s 77. členom ZDavP-2 predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Tej pravici v načelu sledi dolžnost davčnega organa, da dokaznemu predlogu sledi, vendar pa mu predlaganih dokazov ni treba izvesti, če so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), nerelevantni, ker se z njimi dokazuje pravno nepomembno dejstvo ali pa popolnoma neprimerni...
|
Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče...
|
Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu na njegovo zahtevo na razpolago vse podatke potrebne za pobiranje davkov, torej tudi zahtevani kontrolni trak za inšpicirano obdobje in mu omogočiti vpogled vanj. Na kakšen način zagotovijo zahtevane podatke davčnemu organu zavezanci, ki podatke obdelujejo elektronsko, je določeno v 38. členu ZDavP-2 v povezavi s Pravilnikom o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.
|
Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.
|
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj. Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku...
|
V zvezi s problematiko vračila trošarine za elektronske cigarete in tobak za segrevanje (v nadaljevanju novi tobačni izdelki), odpremljene v druge DČ, na podlagi dopisa Ministrstva za finance, z dne 7. 11. 2016 velja, da določba prvega odstavka 20. člena ZTro-1 omogoča vračilo plačane trošarine tudi v primerih odpreme novih tobačnih izdelkov, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, v drugo državo članico. Ministrstvo za finance nadalje navaja, da zaradi različne, na notranjem trgu neharmonizirane davčne obravnave elektronskih cigaret v posameznih DČ (ene jih obravnavajo kot trošarinske izdelke, druge pa ne), dokazila, ki bi ga zavezanec uporabil pri uveljavljanju vračila, od prejemnikov v teh državah ni mogoče pridobiti, in se, pri uveljavljanju vračila trošarine uporablja dokumentacija predpisana v 101. členu Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/2016; v nadaljevanju ZTro-1) ZTro-1 in 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 62/16 in 67/16; v nadaljevanju PZTro). V obravnavanem primeru se postopa v skladu s spodaj navedenim:
Oseba, ki odpremlja in namerava uveljavljati vračilo za iznesene nove tobačne izdelke v drugo DČ, ustrezno izpolni obrazec Prijava - PN in ga predloži v potrditev nadzornemu davčnemu organu pred odpremo
Gibanje mora spremljati komercialni dokument
Oseba, ki je izdelke odpremila in zahteva vračilo plačane trošarine, najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve prijave gibanja izdelkov pri davčnem organu odpreme vloži zahtevek za vračilo trošarine na podlagi 20. člena ZTro-1 na obrazcu Uveljavljanje vračila plačane trošarine, ki je objavljen na spletni strani FURS, in mu priloži komercialni dokument oziroma drugo ustrezno dokazilo (npr. račun, dobavnica…), ki dokazuje, da so bili obravnavani izdelki dobavljeni oziroma prodani v drugo DČ
|
Osebe, ki prevažajo nove tobačne izdelke v in iz Slovenije, vsako gibanje prijavijo davčnemu organu pred vnosom teh izdelkov v Slovenijo in pred iznosom iz Slovenije v elektronski obliki na naslov n101.fu(at)govpong.si. Za te osebe praviloma vlagajo prijave naročniki ali prejemniki izdelkov v Sloveniji. Osebe, ki proizvajajo, predelujejo ali skladiščijo navedene izdelke, predložijo prijavo davčnemu organu le pred začetkom opravljanja dejavnosti ali pred spremembo podatkov iz prijave dejavnosti (kot npr. novi izdelki, nova lokacija).
Prijava se lahko izvede na obrazcu Prijava – PN , ki vsebuje vse podatke, ki jih morajo omenjene osebe sporočiti davčnemu organu in so našteti v prvem odstavku 54. člena PZTro. Gibanje teh izdelkov mora spremljati komercialni dokument. Za komercialni dokument se šteje listina, ki spremlja pošiljko izdelkov, na primer račun, dobavnica, prevozni dokument in podobno, in vsebuje zadostne podatke o vrsti in količini izdelkov pošiljke, ki omogočajo njihovo identifikacijo.
Navedene prijave, v skladu s četrtim odstavkom 54. člena PZTro, ni potrebno predložiti v primerih ko so novi tobačni izdelki po uvozu sproščeni v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo ali se po uvozu gibajo pod carinskim nadzorom. Prav tako predložitev omenjene prijave gibanja izdelkov na ozemlju Slovenije ni potrebna za nove tobačne izdelke, ki so po vnosu sproščeni v porabo v Sloveniji (npr. za gibanje od trgovca na debelo v Sloveniji, ki je nove tobačne izdelke sprostil v porabo, k trgovcu na drobno v Sloveniji). Podrobnosti o vodenju evidenc oseb, ki na ozemlju Slovenije proizvajajo, predelujejo, skladiščijo in prevažajo nove tobačne izdelke, so predpisane v šestem in sedmem odstavku 54. člena PZTro.
|
- Vprašanje 309: Ali je pravilno, da je na avtomatu za prodajo storitev (npr. parkomatu) tipka za izpis računa (Avtomat izpiše račun le v primeru, če kupec s pritiskom na tipko zahteva izpis le-tega)?
|